Tiskane izdaje
Ljubljana - Mandatno-volilna komisija DZ bo o poslanskem mandatu prvaka SDS Janeza Janše odločala v nadaljevanju izredne seje prihodnji četrtek, so sporočili iz DZ.
Po mnenju posebne skupine pravnikov, ki je preučila možnosti glede Janševega mandata, sta ustavno dopustni tudi ugotovitev o prenehanju in mirovanje mandata obsojenega poslanca.
Predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Mitja Horvat je mnenje skupine pravnikov že posredoval poslanskim skupinam.
Večina jih mnenje še preučuje in se o tem, katera od možnosti jim je bliže, ne želijo izrekati. V ZL in Zaab bodo sicer vztrajali pri ugotovitvi o prenehanju Janševega mandata, zanje možnost mirovanja ni sprejemljiva.
Kakšne sklepe bo oblikovala MVK in jih predlagala DZ, še ni znano, je pa Horvat poudaril, da je MVK pri tem svobodna. Tako ni nujno, da bodo sklepi takšni, kot so stališča strokovne skupine.
Pravniki namreč v strokovnem mnenju dopuščajo tri možnosti. Po njihovih navedbah uveljavljene metode razlage pravnih aktov kažejo na to, da se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
V skladu s tem DZ ugotovi, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. Torej DZ o tem ne odloča.
Lahko pa DZ odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar je treba o tem posebej odločiti.
Izpostavljajo pa še možnost mirovanja poslanskega mandata. Poslancu v tem primeru ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi pa ga mogel izvrševati, dokler je v zaporu, pojasnjujejo pravniki.
Nekdanji ustavni sodnik Krivic razočaran
Na omenjeno mnenje se je danes odzval tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in ga označil kot razočaranje. Kot je zapisal, je pričakoval, da bo omenjena skupina »neodvisnih, a od strank imenovanih pravnikov«, pripravila bolj nepristranski prikaz vseh doslej izraženih strokovnih pogledov.
Tako pa so Krivičevih navedbah zamolčali, da ima vsaj pet enako kvalificiranih pravnikov drugačno mnenje o spornem 9. členu zakona o poslancih. Krivic tudi poudarja, da je dvom v kvalificirani strokovni javnosti ob omenjenem vprašanju znan in očiten, zato bi tu moralo obveljati ustavnopravno načelo, da se v dvomu ustavne pravice ne sme omejiti.
Skupini tudi očita, da ni izvedla t. i. testa sorazmernosti posega v ustavno pravico.
