Pri socialnem sporazumu med prvimi nakazanimi problemi javni sektor

Ekonomsko-socialni svet je na prvi seji v mandatu nove vlade začel razpravo o načinu dela za sklenitev socialnega sporazuma.

Objavljeno
03. oktober 2014 11.22
jsu*Cerar
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA
Ljubljana - Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na prvi seji v mandatu nove vlade začel razpravo o načinu dela za sklenitev socialnega sporazuma. Glede na izjave socialnih partnerjev ob robu seje je že prišlo tudi do prvih vsebinskih nestrinjanj. Kot kaže, bo med najbolj problematičnimi vprašanji varčevanje v javnem sektorju.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob robu seje v Ljubljani dejal, da so predstavniki vlade danes izrazili pričakovanje, da bi do socialnega sporazuma prišlo do konca leta. »Toda če bi sporazum vseboval pomembna vsebinska vprašanja, to ni mogoče,« je prepričan.

Ob tem je izpostavil besede finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je javnemu sektorju za prihodnje leto napovedal »trde« čase. Konfederacija ne bo pristala na zniževanje plač in se o tem niti ne bo pogajala, je tudi tokrat ponovil Štrukelj. »Sprašujem se, zakaj je treba iskati sredstva v javnem sektorju. Za zagon gospodarstva je absurdno iskati sredstva pri plačah v javnem sektorju. Naloga bank je, da se odprejo in zagotavljajo gospodarstvu normalno kreditiranje,« je dejal.

Kot je še povedal, bodo pogajanja v javnem sektorju glede na napovedi vladnih predstavnikov sicer tekla ločeno od pogajanj za socialni sporazum, izhodišča pa naj bi bila pripravljena prihodnji teden ali najpozneje čez 14 dni.

»To je napačen pristop,« je današnjo razpravo o socialnem sporazumu v delu o javnem sektorju ocenila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin.

Ne zdi se ji primerno, da se že pri razpravi o načinu pogajanj za socialni sporazum poskuša izničiti določene nezanemarljive vsebine, kot so fiskalni stroški države oz. javna poraba.

S tem se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. »Če bomo ujetniki javnega sektorja, ne bomo prišli nikamor,« je ocenil. »Problem je, da imamo ta trenutek toliko denarja, kot ga imamo, in da je kondicija gospodarstva, ki polni proračun, takšna, kot je,« je opozoril. Nekdo si ne more kupiti avtomobila za 200.000 evrov, če ima na razpolago samo 20.000 evrov, je ponazoril.

Deli pa Štrukljevo mnenje, da banke še vedno ne sledijo gospodarstvu in da to glede na vložen davkoplačevalski denar v njihovo sanacijo ni prav. Skladno s tem si želi njihove pomoči pri investicijah.

Poleg javnega sektorja bodo v socialnem sporazumu pomembne tudi druge teme, pa je izpostavil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

V zvezi po njegovih besedah pričakujejo konkretne ukrepe pri zniževanju brezposelnosti in ohranjanju delovnih mest, pri zmanjševanju revščine, tudi revščine med tistimi, ki so sicer zaposleni.

»Poleg poslovnega okolja moramo upoštevati tudi socialno okolje, ki ima danes izrazito neprijazno podobo,« je še navedel.

Socialnega sporazuma si sicer, kot so zatrdili, želijo vsi socialni partnerji.