Na večje število beguncev se bo treba pripraviti

Ljubljana – Sloveniji se po vsej verjetnosti obeta večje število beguncev, saj namerava evropska komisija z obveznimi kvotami razdelitve razbremeniti države, ki so najbolj izpostavljene valu prebežnikov. Koliko beguncev in prosilcev za azil bo k nam prispelo ter kako je naša država na to pripravljena, je za zdaj še uganka, dosedanje izkušnje pa kažejo, da nam vključevanje tujcev do zdaj ni uspevalo najbolje, zato nas je večina tudi zelo hitro zapustila.

Zdaj velja, da naj bi v Slovenijo preselili 207 beguncev iz tretjih držav blizu najnevarnejših žarišč, koliko pa bi bilo še prosilcev za azil, ki so že prišli na ozemlje EU, za zdaj še ni odločeno. Za Slovenijo je določena kvota 1,15 odstotka, samo lani pa je bilo v EU registriranih 600.000 prosilcev. O zmogljivostih bodo z ministrstvi razpravljali, ko bo evropska komisija podala konkretnejši predlog, je dejal premier Miro Cerar, ki je ob predlogu evropske komisije sicer spomnil na prvotni dogovor evropskega sveta, da bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno. O konkretnih številkah, koliko beguncev bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, še ni hotel govoriti.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve, kjer »podpirajo prizadevanja evropske komisije, ki so usmerjena k celovitemu upravljanju migracijske politike«, je v ljubljanskem azilnem domu prostora za 203 do 220 ljudi. »Nastanitveni del azilnega doma sestavlja šest oddelkov: za družine, samske moške, mladoletnike brez spremstva, samske ženske, osebe s posebnimi potrebami in oddelek za omejitev gibanja, ki trenutno ni v uporabi.« Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo, če bo prosilcev za azil več, poskrbeli za dodatne nastanitvene kapacitete, nato jih bodo, če bodo pridobili status begunca, vključili v programe integracije. Če bi v Slovenijo v sklopu sodelovanja Unije z visokim komisariatom ZN za begunce s kriznih žarišč, predvsem Sirije, prispelo več prebežnikov, bi ti imeli vse pravice, ki jih imajo kot tujci z dovoljenjem za stalno bivanje, je pojasnila Nina Gregori, direktorica direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve.

Spodletela integracija

Tudi v nevladni organizaciji Slovenska filantropija so veseli pobude evropske komisije. Čeprav takšne umetne delitve ljudi niso najboljša rešitev, meni Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, so razmere že tako kritične, da je treba breme pravičneje porazdeliti med državami.

Slovenija, ki še zdaleč ne slovi kot do tujcev prijazna dežela, sicer ni cilj tisočev obupanih prebežnikov, ki iščejo boljšo prihodnost. Večinoma si želijo v evropske države, kjer je že razvita socialna mreža njihovih rojakov, od katere si obetajo tudi lažjo pot do zaposlitve in stanovanja. Begunci imajo pri nas uradno na voljo program integracije v družbo, ki vključuje tudi učenje slovenskega jezika, osebnega svetovalca in triletno subvencioniranje namestitve, vendar ti ukrepi v praksi ne delujejo najbolje že ob manjšem številu beguncev, kaj šele, če bi jih bilo več sto. »Tečaj slovenščine se lahko začne šele takrat, ko se zbere večja skupina, zato nekateri čakajo tudi pol leta in več,« opozarja Zlatar. Da bi si pribežniki v treh letih, kolikor prejemajo nadomestilo za bivanje, poiskali delo, je v sedanjih razmerah brezposelnosti utopično pričakovati. Integracija je spodletela že pri desetih somalijskih beguncih, ki jih je naša država sprejela v evropskem programu Eurema. Po začetnem navdušenju se jim ni uspelo vključiti v družbo, zato so potem vsi po vrsti zapustili Maribor. »To zanje niti ni bilo slabo, saj jim je Slovenija služila kot odskočna deska za prihodnost,« meni Zlatar.

Če bi Slovenija res dobila več beguncev, bi bilo treba po njegovem mnenju vključiti lokalne skupnosti, kjer bi lažje poskrbeli za izobraževanje, zdravstvene težave, pomoč nevladnih organizacij. Hkrati, poudarja, bi morali pravicam beguncem dodati tudi obveznosti, predvsem delo. »Brezdelje in brezizhodnost jih pasivizirata, največkrat po treh letih brezplačnega bivanja pri nas obupajo in odidejo.« Morali bi razmišljati o posebnih subvencioniranih programih zaposlovanja, zagotavljanju neprofitnih stanovanj in podobnih ukrepih, meni Zlatar, da bi begunce bolje integrirali. Bolj kot to, da bi Slovenijo preplavile množice tujcev, ki bi tu hoteli ostati, je za našo državo značilen osip priseljencev. »Tudi tisti, ki so dobili status begunca pred desetletjem in so se precej uspešno integrirali, so se prej ali slej odselili. Največ jih je odšlo v London.«

Vendar, poudarja Zlatar, Slovenija z neuspešnim sistemom vključevanjem migrantov v družbo tudi sama zamuja priložnost. Prebivalstvo se vse bolj stara, mlajši priseljenci, ki obvladujejo različna znanja, bi naši deželi utegnili celo koristiti, meni predstavnik nevladne organizacije.