Simčič še razmišlja o poslanski skupini nepovezanih

Ljubljana – Poslanec Ivan Simčič, ki ga je aprila letos nekdanja matična stranka Desus zaradi dvomov o verodostojnosti srednješolskega spričevala pozvala k odstopu, on pa je očitke zavrnil in postal samostojni poslanec, je potrdil, da je možna ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev.

»Dopuščam možnost, a ne morem potrditi zagotovo, saj nimam vpliva na odločitve drugih,« je previden Simčič, a hkrati priznava, da bi povezani način delovanja v državnem zboru nepovezanim poslancem »zagotovo olajšal delo«. O tem sta se pred poletjem že pogovarjala z drugim nepovezanim poslancem in nekdanjim članom DL Ivanom Vogrinom – stranka ga je pozvala k odstopu, nato pa izključila zaradi neporavnanega dolga upnikom njegovega podjetja –, ne pa tudi s tretjim »strankarskim odpadnikom« Borutom Ambrožičem (PS), s katerim bi po poslovniku državnega zbora že izpolnili pogoje za ustanovitev samostojne poslanske skupine. Zaradi očitkov o prepisani petini magistrske naloge je sicer tudi Ambrožiča matična stranka pozvala k odstopu, a se ni uklonil volji strankarskih kolegov.

Delovanje v okviru poslanske skupine prinaša ugodnosti, kot je soodločanje o proceduralnih zadevah, in večjo težo v parlamentarnih razpravah. Za državni zbor pa pomeni tudi večji strošek, saj bi nepovezani tako dobili skupno poslansko pisarno in bi lahko zaposlili sekretarja poslanske skupine, dva strokovna sodelavca in referenta. Predsednik parlamenta Gregor Virant je zato že napovedal, da bo s spremembami poslovnika poskusil odpraviti institut nepovezanih poslancev. »Teh poslancev ne povezuje nič, le to, da so odpadniki iz različnih strank. Ne zagovarjajo skupne programske platforme, zato se mi ne zdi logično, da bi smeli oblikovati skupno poslansko skupino,« je pojasnil Virant, ki za spremembe poslovnika potrebuje dvotretjinsko večino poslanskih glasov. Ta pa je glede na trenutno razmerje parlamentarnih sil težko verjetna.

»Virant naj kar poskusi prepovedati nepovezano poslansko skupino, če ima čisto vest in bo tako pred volivci deloval še lepši,« je namero predsednika DZ komentiral Simčič. Če predsedniku parlamenta ne bi uspelo s pobudo za spremembe poslovnika, morebitnega predloga Simčiča, Vogrina in Ambrožiča o ustanovitvi lastne poslanske skupine ne bi mogel preprečiti. Nekdanji poslanec Desusa je sicer še namignil, da trojica – podobno kot poslanska skupina v prejšnjem sklicu, ko so jo sestavljali Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna, kasneje pa sta se ji pridružila še Vili Trofenik in Alojz Posedel – ne bi nujno glasovala enotno, »saj je vsak zavezan svojim volivcem«. Za komentar dogajanja smo se obrnili tudi na Vogrina in Ambrožiča, a se na naše klice nista odzvala.

Pavliha svari Viranta

Virantu je na začetku avgusta v povezavi z njegovo namero pisal pravnik Marko Pavliha, s katerim sta pred zadnjimi državnozborskimi volitvami skupaj ustanavljala stranko DL, a je slednji po nastanku desnosredinske koalicije iz stranke izstopil zaradi »nespoštovanja demokratične abecede,« kot se je izrazil.

Tokrat je Pavliha prvaka DL »dobrohotno« opozoril, da je sedanji volilni sistem že tako in tako krivičen in izrazito naklonjen partitokraciji, torej dominantni vlogi političnih strank, kar civilno družbo odriva na obrobje političnega odločanja. »Poslanci so dobesedno strankarsko zasužnjeni, kar je v popolnem nasprotju z ustavo, ki jim zagotavlja in jih zavezuje, da so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Če jim odvzamemo še možnost in pravico neodvisnega delovanja v parlamentu, bodisi posamično, kar zaenkrat ni sporno, ali v skupini, smo krepko zakorakali nazaj po trnovi poti resnične ljudske demokracije,« je zapisal Pavliha. Pri tem je dodal, da zaradi naraščajočega nezadovoljstva ljudi nad klasičnimi političnimi manevri pričakuje, da se bo krepilo povpraševanje po neodvisnih, nestrankarskih kandidatih, zato vodstvu državnega zbora predlaga, »naj hiti počasi« in se drži načela in dubio pro democratia – v dvomu v korist demokracije.