Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustanavljanje komisije za nadzor obveščevalnih služb je večina poslancev na predlog Simone Kustec Lipicer (SMC) pravkar umaknila iz dnevnega reda izredne seje parlamenta, ki se je začela opoldne. Ustanovitev komisije, ki so jo enkrat že preložili in dvakrat zavrnili, vsakič ker je SDS za člana predlagala svojega predsednika Janeza Janšo, so z dnevnega reda umaknili poslanci vladnih SMC, Desus, SD in opozicijskih ZL in Zaab, ker nočejo še tretjič glasovati o enaki sestavi komisije. Odločitvi je nasprotoval Jože Tanko (SDS), ki je opozoril, da vladne stranke niso predlagale drugih kandidatov, so le nasprotovale Janši, in ocenil, da je to zloraba pravnega reda. Za umik je bilo 49 poslancev, proti 21.
Mramor še drugič prisegel
Ustanovitev nadzorne komisije spada h konstituiranju parlamenta. Da vladajoči ne bi določali, kdo jih bo iz opozicije nadziral, zakon določa, da o sestavi te komisije zbor glasuje v paketu, člane vanj avtonomno predlagajo posamezne stranke, kar SDS omogoča, da lahko vsakič predlaga Janeza Janšo. A komisija je ustanovljena le, če zanjo v državnem zboru glasuje najmanj 46 poslancev, kar koaliciji omogoča, da jo lahko vsakokrat onemogoči, s tem pa onemogoči tudi nadzor, ali obveščevalne službe in kriminalisti morebiti zlorabljajo prisluškovanja in podobne posebne metode za politične ali kakšne druge namene.
Pred zborom je ponovno prisegel finančni minister Dušan Mramor, ki je prisego po izvoltivi izrekel skrajšano, izpustil je tri besede. »Ponovitev prisege z ustavnopravnega vidika ni potrebna, je pa pomembna s simboličnega vidika izraza spoštovanja do državnega zbora in vseh poslancev,« je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) včeraj pojasnil, zakaj se je odločil, da bo finančnega ministra pozval k ponovitvi, čeprav strogo pravno to ni bilo nujno. Pri ponovitvi je Mramor povedal pravo besedilo prisege, kot ga določa besedilo ustave.
Katičeva podpredsednica DZ, Križanič poslanec
Poslanci so sedeže v parlamentu potrdili štirim novim predstavnikom ljudstva, ki nadomeščajo pred dvema tednoma izvoljene ministre. Poslanci so postali nekdanji finančni minister Franci Križanič (SD) namesto obrambnega ministra Janka Vebra, Marija Bačič (SD) namesto kmetijskega ministra Dejana Židana, Marija Antonija Kovačič (Desus) namesto zunanjega ministra Karla Erjavca in Jana Jenko (Desus) namesto ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Novi poslanci so tudi že sedli v poslanske klopi.
Za podpredsednico državnega zbora je 60 poslancev (proti je bil eden) izvolilo Andrejo Katič (SD), ki bo ob Primožu Hainzu (Desus) kot druga podpredsednica pomagala predsedniku Milanu Brglezu (SMC) pri vodenju zbora. Tretjega podpredsednika, položaj pripada največji opozicijski stranki, državni zbor nima, ker ga SDS protestno, zaradi zaporne kazni njihovemu predsedniku Janezu Janši, noče predlagati.
Dva namestnika varuha človekovih pravic
Na predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je večina poslancev (54 za, 15 proti) za namestnik varuha ponovno izvolila Tončka Dolčiča, ki se mu mandat sicer izteče januarja prihodnje leto. Podobno so za namestnika Nussdorferjeve ponovno imenovali tudi Jerneja Rovška, ki se mu mandat izteče novembra letos. Za Rovška je glasovalo 50, proti pa 16 poslancev. Oba ponovno izvoljena namestnika sta v parlamentu takoj tudi prisegla. Mandat namestnikov je šestleten. Varuhinja ima štiri namestnike. Ob Dolčiču in Rovšku sta to še Kornelija Marzel in Ivan Šelih.
Za članico državne revizijske komisije, ki se ji bo mandat začel 25. decembra, je večina poslancev imenovala Nino Velkavrh, za člana programskega sveta RTVS so imenovali Gojka Bervarja in Vesno Laban, za članico nadzornega sveta RTVS pa Aleksandra Igličarja. Igličar bo na predlog SMC v nadzornem svetu nadomestil Marka Bandellija, ki je tam prej zastopal PS, odstopil pa je, ker je po nastanku Zavezništva Alenke Bratušek postal funkcionar nove stranke, kar je nezdružljivo z nadzorništvom.
