Tiskane izdaje
Ljubljana − Leta 2017 se bo BDP države izenačil s tistim iz leta 2008, je ta teden napovedala Banka Slovenije. Odbor za finance in monetarno politiko danes razpravlja in odloča o predlogu proračuna za leto 2017. Številke, kako bo porabljen denar, lahko poslanci tudi še spremenijo.
Po napovedi Banke Slovenije, da bomo leta 2017 spet ustvarili toliko, kot smo leta 2008, prikazujemo, kako je slabo desetletje spremenilo porabo različnih institucij in vladnih resorjev. Porabo povzemamo po zaključnem računu vlade Janeza Janše in finančnem načrtu porabe vlade Mira Cerarja za leto 2017, o katerem razpravlja odbor za finance in monetarno politiko.
Temna posledica krize
Med pomembnejšimi institucijami oblasti se je v tem času najbolj skrčil proračun predsednika republike. Danilo Türk je leta 2008 upravljal 4,1 milijona, Borutu Pahorju poslanci za leto 2017 odrejajo 2,3 milijona evrov. Odstotkovno so se še bolj, če smo natančni, zmanjšale postavke vladnega protokola, poraba kabineta premiera, pa denimo urada za komuniciranje (Ukom), ki spadajo v izvršno oblast.
Med ministrstvi je čas krize najbolj prizadel obrambno, ki je leta 2008, ko ga je vodil Karl Erjavec (Desus), porabilo 546 milijonov. Leta 2017 jih za Andrejo Katič (SD) vlada predlaga 343 milijonov. Desetletje je proračune znižalo večini ministrstev, je pa tudi nekaj izjem. Največja je ministrstvo za finance. Leta 2008 je že pokojni Andrej Bajuk (NSi) porabil 2,2 milijarde, Dušanu Mramorju (SMC) za leto 2017 proračun odreja 3,1 milijarde.
V razliki se skriva temna posledica izgubljenega desetletja. Za pokojninski sistem je proračun leta 2008 doplačal 1,1 milijarde, za servisiranje javnega dolga pa takrat 329 milijonov. Leta 2017 bo za pokojninski sistem šlo 1,4 milijarde, za servisiranje medtem dramatično naraslih dolgov pa že slabe 1,1 milijarde. Če odštejemo povečanje stroškov najemanja posojil in obresti zanje in pokritja minusa pokojninskega sistema, bo imelo finančno ministrstvo manj denarja kot pred desetletjem.
Podobno je ozadje povečanja porabe ministrstva za delo, ki blaži posledice višje brezposelnosti in socialnih stisk. Primerjave porabe leta 2008 in načrtov za 2017 so le pokazatelj dogajanja, ki ga otežujejo spremembe pristojnosti posameznih ministrstev in institucij, pa tudi posebnosti posameznih obdobij, kot je bilo, denimo, vodenje EU leta 2008.
S klikom na ime stolpca lahko v spodnji preglednici sortirate podatke.
Varuh prehitel svetnike
V množici podatkov so zanimive tudi manjše institucije. Varuh človekovih pravic je v desetletju, recimo, krepko prehitel 40-članski državni svet. Stroški za svetnike so se iz 2,3 milijona leta 2008 znižali na slabega 1,9 milijona, ki je načrtovan za 2017, stroški za varuha človekovih pravic pa bodo iz slabih dveh milijonov zrastli na slabega 2,1 milijona, kar je že blizu proračuna predsednika republike.
Procedura potrjevanja državnih proračunov za 2016 in 2017 se bo z glasovanji, komu nameniti več denarja in komu manj, danes šele dobro začela. Po odločanju odbora bo lahko vlada do začetka novembra pripravljala dopolnitve in spremembe. Zadnjo besedo bodo sredi novembra najbrž imeli poslanci, ki bodo finančne načrte države za prihodnji dve leti dokončno določili na seji državnega zbora.
