Tiskane izdaje
Informacijski pooblaščenec opozarja, da je ta določba v nasprotju s 37. členom ustave, ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Še več, člen določa, da določba tajnosti ne velja le, če zakon predpiše, da se z odredbo sodišča tajnost komunikacij posameznika za določen čas ne upošteva.
Z drugimi besedami, vpogled v vašo komunikacijsko zasebnost lahko zdaj odobri le sodnik, tega pa morajo državni organi prepričati, da je poseg upravičen.
Zavajajoča obrazložitev vlade
Obrazložitev vlade, zakaj je sporni odstavek 166. člena potreben, se glasi: »Navedena določba je nastala kot odraz potrebe prakse, ko operaterji v primerih gostovanja tujega telefonskega priključka v mobilnem omrežju slovenskega operaterja, te obveze [posredovanja določenih podatkov o uporabniku, ki že zdaj ne zahtevajo odredbe sodišča] niso mogli izvršiti brez vpogleda v bazo hranjenih podatkov.« Varnostni organi namreč na podlagi določil kazenskega zakonika prek naročniških baz mobilnih operaterjev lahko dostopajo do nekaterih zasebnih podatkov o posamezniku, tudi o tem, kdo je lastnik mobilnega telefona. A dostop je bil možen le pod pogojem, da ste naročnik slovenskega ponudnika mobilnih storitev (torej da ne uporabljate predplačniškega paketa mobilnih storitev).
Obrazložitev vlade je sporna zato, ker naši mobilni operaterji sploh ne hranijo (in niti ne morejo hraniti) podatkov o lastniku komunikacijskega priključka, če ta ni njihova stranka. Tako varnostni organi niti s predlagano spremembo 166. člena ZEKoma ne bi mogli dostopati do podatkov, do katerih si želijo na podlagi obrazložitve vlade dostopati brez odredbe sodišča.
Vprašanje je torej, kaj je resnični namen spremembe zakona.
Po naših podatkih naj bi si Sova in policija želela spremembo zato, da bi lažje dostopala do podatkov o lastniku IP številke računalnika, priključenega na internetno omrežje. Namreč, varnostni organi identitete lastnika računalnika, prek katerega ta dostopa do svetovnega spleta, brez odredbe sodišča do zdaj niso mogli pridobiti. Po novem pa bi lahko vaše brskanje po internetu nadzorovali brez odredbe sodišča, torej le na svojo željo.
Za spremembami stoji Sova
Andrej Tomšič z urada informacijske pooblaščenke je bil prejšnji teden zgrožen, da je bil sporni člen v ZEKomu vstavljen naknadno, ko je bil zakon že usklajen in tik pred parlamentarno obravnavo. O spremembi se vlada z informacijskim pooblaščencem ni posvetovala. Objavljeno gradivo vlade pa razkriva, da je olajšan dostop do komunikacijskih podatkov in domnevno kršenje ustave predlagala naša tajna služba.
Odbor vlade za gospodarstvo je namreč po končani javni razpravi 25. septembra na sestanku odločil, da se mora predlog ZEKoma dodatno uskladiti s Sovo in posledično tudi z notranjim in obrambnim ministrstvom, ki sta na seji vladnega odbora podprla pripombe Sove. Že naslednji dan so bile pripombe, med njimi tudi nov sedmi odstavek 166. člena, sprejete.
Sovi mora po zdajšnji ureditvi brskanje po lastnikih IP številk odobriti predsednik vrhovnega sodišča.
Andrej Tomšič z urada informacijskega opozarja, da je upoštevanje predlogov represivnih organov za zakonske spremembe brez javne razprave o njih pri tako občutljivih temah, kot so posegi v zasebnost, zelo nevarno.
Za Delo je povedal, da se bodo v kratkim sestali s predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je pristojno za področje, ki ga ureja ZEKom. Če spornega določila ne bodo umaknili, bo informacijski pooblaščenec najverjetneje sprožil ustavni spor. »Drugega nam niti ne preostane,« je povedal Tomšič.
Predlagatelji sprememb ZEKoma so želeli, da se te sprejmejo po nujnem postopku, torej z omejeno razpravo v državnem zboru. Spletna stran državnega zbora pa kaže, da bodo zdaj zakon sprejemali po rednem postopku.
Za pojasnila o predlogu spremembe ZEKoma smo prosili tudi Sovo, a nam jih danes zaradi tehnične zahtevnosti vprašanja niso mogli posredovati. Obljubili so, da jih bomo dobili v prihodnjih dneh.
