Tiskane izdaje
Ljubljana – Po tem ko so poslanci 1. avgusta na konstitutivni seji potrdili mandat Janezu Janši, so mu ga danes na izredni seji odvzeli. Z ugotovitvenim sklepom, o katerem niso glasovali, se je državni zbor namreč seznanil, da je Janši 15. oktobra prenehal poslanski mandat. V poslanskih klopeh ga bo nadomestil Božo Predalič.
Pred tem so ob obstrukciji SDS s šestimi glasovi za in 58 proti poslanci zavrnili sklep, naj Janši kljub pravnomočni obsodbi na dveletno zaporno kazen zaradi korupcijskega kaznivega dejanja v zadevi Patria, ne preneha mandat.
Zgodba, ki delo državnega zbora zaznamuje že dobra dva meseca in pol, se s tem s političnega prizorišča za nekaj časa seli na pravno. SDS je že napovedala, da bo odločitev državnega zbora spodbijala pred ustavnim sodiščem in evropskim sodiščem za človekove pravice. V stranki so prepričani, da je šlo za politični obračun s poslancem, ki je na volitvah dobil 6116 glasov volivcev, njegovi kandidaturi, izvolitvi in potrditvi mandata pa prvotno nihče ni oporekal. Zdaj se je z zlorabo ustave in zakona o poslancih po mnenju SDS zgodila politična eliminacija, ki si jo je privoščila razširjena koalicija.
Proti sklepu, da bi Janša ostal poslanec, so namreč glasovali poslanci SMC, SD in Desusa ter poslanci ZL in Zaaba, medtem ko so za sklep o neprenehanju mandata glasovali navzoči poslanci NSi (v razpravi sicer niso sodelovali) in predstavnika obeh narodnih skupnosti.
Dobrih osem ur trajajoča razprava se je začela s številnimi proceduralnimi zapleti, saj je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko od predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC) zahteval pojasnila o domnevnih postopkovnih kršitvah. Po izredni seji je Brglez ocenil, da pri nadaljnjem delu državnega zbora ne pričakuje bistvenih zaostritev. Računa, da bo v primeru vložitve ustavne pritožbe ustavno sodišče o zadevi odločilo čim prej. »Vsekakor je ob sprejemanju politične odgovornosti obstajala tudi zavest, da ni absolutnega pravnega mnenja, na katerega bi se lahko popolnoma oprli. O takih zadevah je preprosto treba sprejeti politične odločitve, državni zbor je prostor za to in to se je zgodilo,« je dejal Brglez. Velik del današnje razprave je namreč potekal v ocenjevanju mnenj parlamentarne zakonodajno-pravne službe in pravne stroke.
Janši odvzeli mandat, SDS obstruiral glasovanje
Janezu Janši je državni zbor odvzel poslanski mandat. Proti so bili le poslanci njegove stranke SDS, ki so dvorano zapustili tik pred glasovanjem, v NSi in oba poslanca narodne skupnosti. Vse druge stranke pa so odvzem potrdile z 58 glasovi. Janši je tako mandat prenehal.
»Nimate nobenega argumenta«, je med razpravo na izredni seji državnega zbora (DZ) ponavljal Jože Tanko (SDS) in opozarjal na domnevno neustavnost koalicijskega početja, saj so po njegovem mnenju prvič v zgodovini državnega zbora obšli mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS).
Dvorana je bila nadpovprečno polna, med glasovanjem o amandmaju SDS je bilo prisotnih celo 84 poslank in poslancev. Prva ura seje je minila v dialogu vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka s predsedujočim Milanom Brglezom iz SMC. Tanko je večkrat predlagal prekinitev seje, dokler se pomembne pravne dileme ne razrešijo, imel pa je tudi druge postopkovne predloge. Zadovoljen ni bil niti z vodenjem seje, saj mu vsi trije predsedujoči seji niso ugodili, da bi poslanci dobili izvod sodbe v primeru Patria in kopije medijskih poročanj o mnenju ZPS.
Želel je, da se mnenje tudi prebere, saj da ga slovenska javnost ne pozna. Problematiziral je tudi sklic same seje in odvzem mandata. Ker je Brgleza oklical za eksekutorja, je dobil opomin. Strokovno skupino, ki je po pooblastilu mandatno-volilne komisije pripravila stališče o možnostih odvzema mandata, je razglasil za »plačance«.
V SDS menijo, da odvzem mandata ogroža demokracijo in je v nasprotju tudi z odločitvami ustavnega in evropskega sodišča. Branko Grims pričakuje, da bodo po tem, ko se bo odločanje o Janši izkazalo kot zavestna, groba kršitev človekovih pravic, »vsi kolektivno odstopili in odšli iz politike tja, kamor s svojim socialističnim refleksom popravljanja volilnih rezultatov sodite, na smetišče zgodovine«.
Razpravljali so tudi poslanci strank ZL, Desus in SMC. Iz Zaaba se je javil le njen vodja Jani Möderndorfer, čeprav je bila po dolgi odsotnosti v DZ prisotna tudi Alenka Bratušek. »Tukaj smo kar nekaj ur poslušali razpravo, ki v resnici ni bila razprava, ampak očitki in žalost nad krivico in vsem tem, kar se dogaja,« je ocenil in dodal, da Tanko s svojimi manevri zlorablja poslovnik DZ. Lilijana Kozlovič (SMC) je predlagala Janšev odstop, saj bi tako rešil svoj ugled in tudi ugled DZ. Franc Jurša (Desus) se je s tem strinjal in povedal, da ne morejo glasovati drugače kot za odvzem, saj jih vodijo vrednote politične higiene in kulture ter etike in morale. Tako bi glasovali ne glede na to, o katerem mandatu bi se odločalo.
Oglasil se je tudi predlagatelj obeh sklepov, predsednik mandatno-volilne komisije Mitja Horvat (SMC), ki se je branil očitkov SDS, da z željo po odvzemu mandata posluša svoj socialistični refleks. »Če ni bilo nujno, sem pazil, da ves ta čas nisem govoril o mandatu Janeza (Ivana) Janše. Pred očmi sem imel to, kako bi ravnali v primeru kateregakoli od 89 poslancev, kolikor nas je v DZ.«
Mnogi poslanci (zlasti iz ZL) so se pritoževali, ker se DZ že dva meseca ukvarja (predvsem) z Janezom Janšo, čeprav je v Sloveniji težka gospodarska situacija in bi zato morali pripravljati zakonodajne predloge za zagon gospodarstva. Temu pa so se posvetili v NSi, ki sploh niso obrazložili svojega stališča o odvzemu mandata, med sejo pa so celo gostili gospodarski posvet z nekaterimi slovenskimi ekonomisti, a so se do glasovanja vrnili.
V istem času kot seja je potekal tudi protest Odbora 2014 pred parlamentom. Janeza Janše sicer na seji ni bilo, njegovo mizo pa je krasil napis »politični zapornik«. Se je pa oglasil po twitterju: »To sramotno dejanje levega fašizma pri požiganju temeljev slovenskega parlamentarizma je potrebno obstruirati!«
