Napadalci na Open Cafe oprani krivde

Ljubljana - Marka Kousa, Jana Stenovca in Jerneja Šercerja, pravnomočno obsojene napada na Open Cafe 25. julija 2009, je vrhovno sodišče opralo krivde, ker se je postopek začel zaradi neupravičene hrambe Kousovih sledi DNK, na podlagi katerih so preiskovalci izsledili trojico, ki se v skupini zamaskirancev s kamni in baklami sodelovala pri homofobnem napadu.

Da je bila sodba razveljavljena, so nam potrdili na okrožnem sodišču v Ljubljani, vendar razlogov niso navedli, saj odločitev vrhovnega sodišča strankam v postopku še ni vročena. Tako na sodišču kot na ljubljanskem državnem tožilstvu pa so nam sporočili, da je tožilstvo od pregona odstopilo. Vrhovni sodniki so namreč dali prav odvetniku Mihi Kuniču, zagovorniku Marka Kousa, ki je bil najbolj kritičen do hrambe sledi DNK. Prav te so namreč kriminaliste pripeljale do obtoženega. Njegove biološke sledi so našli na pokrovu bakle. Ko je kot mladoletnik stopil na kriva pota, so mu vzeli bris sline, pozneje pa so kazenski postopek proti njemu ustavili. Zagovornik je vztrajal, da bi morala policija podatke o DNK zbrisati, kar je izpostavil tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je naslovil na vrhovne sodnike. Primer je prišel v roke celo ustavnim sodnikom, ki so kot neustavno ocenili določbo zakona o policiji, ki omogoča, da se vzorci DNK osumljencev, tudi če nisi bili pravnomočno obsojeni, hranijo do zastaranja kazenskega pregona.

Sopajdaša so preiskovalci izsledili na podlagi telekomunikacijskih stikov s Kousom. Ker gre v tem primeru za tako imenovani sadež zastrupljenega drevesa, so vrhovni sodniki izločili vse obremenilne dokaze, ki so bili v nadaljevanju kriminalistične preiskave pridobljeni na podlagi nezakonite hrambe bioloških sledi. Prav zato je bila sodba razveljavljena in pozneje postopek ustavljen tudi zoper Stenovca in Šercerja.

Zagovornik Kunič nam je potrdil, da je prav včeraj dobil sklep o ustavitvi postopka. »Sicer osamljeni, vendar smo že od prvega naroka trdili, da so bili vsi dokazi pridobljeni na nezakonit način in s kršitvijo določil ustave in prakse sodišča za človekove pravice. V postopku do odločitve vrhovnega sodišča je sicer najbolj nenavadno to, da se je doseglo pravnomočno obsodilno sodbo s kršitvijo tistih pravic, ki so po praksi evropskega sodišča za človekove pravice namenjene tudi zaščiti manjšin ali skupin, katere ščiti oškodovanec Mitja Blažič. Ustavno in vrhovno sodišče sta tako povrnila zaupanje v pravni red in jasno odločili, da v Sloveniji ni prostora za kršitev človekovih pravic. To hkrati pomeni spodbudo organom pregona k zakonitemu ravnanju.«

Homofobni napad se je zgodil ob literarnem večeru 25. junija 2009 v lokalu Cafe Open na ljubljanskih Prulah. Okrog devetih zvečer je skupina zamaskiranih, s kamni ter baklami oboroženih mladcev napadla lokal in obračunala z gejevskim aktivistom Mitjo Blažičem. Policisti in kriminalisti so tri med njimi – Marka Kousa, Jana Stenovca in Jerneja Šercerja – izsledili. Tožilstvo je trojici poleg spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti očitalo še nasilništvo in povzročitev splošne nevarnosti, a jim teh dveh kaznivih dejanj ni dokazalo.

Namesto kazenskega se obeta pravdni postopek

Marca 2010 so jih na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na poldrugo leto zaporne kazni, ki pa so jo višji sodniki skrajšali. Kousa in Stenovca so obsodili na sedem mesecev, Šercerja pa na pet mesecev zapora. Med olajševalnimi okoliščinami so med drugim našteli dozdajšnjo nekaznovanost, njihovo mladost in da vsi izhajajo iz urejenega družinskega okolja. V dobro so jim šteli tudi, da si je prvoobtoženi našel službo, druga dva pa sta se vpisala na fakulteto. Čeprav je sodišče prve stopnje dvomilo o iskrenosti opravičila in obžalovanja, pa višji sodniki niso šli mimo tega, da so se vsi trije pokesali, se oškodovancu opravičili in s tem pokazali pozitiven odnos do njega.

Organiziran napad z baklami in kamenjem, sramoten za civilizirano družbo, je močno odmeval v javnosti. Po eni strani so strokovnjaki poudarjali, da je pomembna obsodilna sodba zaradi kaznivih dejanj spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kar je bil takrat precedens v Sloveniji, po drugi strani pa so bili nekateri presenečeni nad olajševalnimi okoliščinami višjega sodišča, ki so pripeljale do milejše kazenske sankcije. Obramba pa je ves čas trdila, da zaporna kazen odstopa od ustaljene prakse in sodišča za takšna dejanja praviloma izrekajo pogojne obsodbe.

Čeprav se je trojica na sojenju pokesala in Blažiču opravičila, si po črki zakona niso umazali rok z napadom na Open Cafe in so povsem nedolžni. Zaradi neupravičenega pripora oziroma zapora, kazen so namreč v celoti že odslužili, pa bodo zdaj od države bržkone terjali denarni obliž. »Kazenski postopek zoper mojo stranko je ustavljen, odškodninski postopek zoper državo pa se šele začenja,« je bil jasen odvetnik Kunič.

***

Ob 8:00 na Delo.si lahko preberete tudi članek o spremembi zakona o partnerski skupnosti, ki je v javni obravnavi.