Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Srečanje voditeljev držav Zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo Brioni se je končalo s skupno deklaracijo, v kateri so se podpisniki zavzeli za okrepitev lastne odgovornosti za ohranjanje politične stabilnosti in doseganje sprave znotraj regije. Ta je vsebovala tudi odstavek o tem, da se morajo vse države ravnati v skladu z mednarodnim pravom in si prizadevati za dobre sosedske odnose, ker da je to predpogoj za doseganje pravičnih rešitev.
Vključitev te zaveze je bila pomembna tudi za slovensko stran, zlasti v kontekstu pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča v zvezi vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško. Predsednika obeh držav in zunanja ministra obeh vlad so potrdili, da na srečanju ni bilo govora o odprtih bilateralnih vprašanjih. Toda komentiranju arbitraže se vseeno niso mogli izogniti. Iz njihovih odgovorov na vprašanja novinarjev je bilo jasno, da stališča ostajajo diametralno nasprotna.
Na popoldanski novinarski konferenci so arbitražo in napoved Hrvaške, da ne bo upoštevala odločitve sodišča, komentirali slovenski predsednik Borut Pahor, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je se je letošnje konference udeleželil kot posebni gost. Pahor je poudaril, da je arbitražni sporazum veljavna mednarodna pogodba, ki jo morata spoštovati obe strani. »Sporazum je imel plemenit cilj, da po mirni poti reši vprašanje meje, ki je 18 let obremenjevalo odnose med državama,« je povedal in spomnil, da je bil dogovor podlaga za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU.
Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem. Foto: Jože Suhadolnik.
Državi imata po njegovih besedah izjemno priložnost, da s to mednarodno pogodbo in odločitvijo sodišča rešita eno izmed najpomembnejših vprašanj. V nasprotnem primeru bi se utegnili njuni odnosi znova poslabšati. »Tega si nihče ne želi, ne mi, ne naši hrvaški prijatelji, ne mednarodna skupnost.«
Predsednik republike je spomnil, da je prvo srečanje na ravni procesa Brdo Brioni potekalo marca 2010. »Razlog za to, da sva s takratno hrvaško premierko Kosorjevo imela moralno avtoriteto, da skličeva sestanek voditeljev, je bil ta, da smo po mirni poti rešili vprašanje meje.« Slovenija in Hrvaška bosta imeli šest mesecev, da uveljavita sklep sodišča. Če tega ne bosta uspeli storiti, »te moralne avtoritete za vodenje tega procesa ne bosta več imeli«, je poudaril Pahor.
Hrvaška predsednica je izrazila prepričanje, da sta obe državi dovolj odgovorni, da rešita vprašanje meje, a hkrati ponovila, da je za njeno državo vprašanje arbitraže zaključeno. »Kot predsednica države moram upoštevati odločitev hrvaškega sabora, ki je enoglasno sprejel odločitev o izstopu iz postopka arbitraže, ker je ta za Hrvaško kompromitiran. V trenutku podpisa sporazuma se ni moglo predvideti okoliščin, do katerih je prišlo. Na žalost nihče na Hrvaškem ne bi mogel sprejeti njegovega rezultata,« je bila jasna Grabar Kitarovićeva.
Voditelji med sprehodom na Brdu pri Kranju. Foto: Jože Suhadolnik
Po besedah hrvaške predsednice državi ne smeta pustiti, da vprašanje meje dominira v njunih odnosih. V praktičnem smislu ne bi smelo ustvariti problemov ne na eni ne na drugi strani. V EU so države, ki niso rešile vprašanja meja, ker so vedele, da bi to lahko škodilo medsebojnim odnosom. Predsednica je tako kot hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier zatrdila, da je Hrvaška pripravljena rešiti vprašanje na drugačne načine.
Državi bi lahko vse od podpisa arbitražnega sporazuma sami poskušali rešiti vprašanje meje, je priznal Pahor, a poudaril, da se za to nista odločili, ker sta vedeli, da več kot lahko stori sodišče, ne bosta dosegli.
Ob odkritih izmenjavah slovenske in hrvaške strani je komentar nemškega predsednika nekako izvenel v prazno. Frank-Walter Steinmeier je dejal, da nemško stališče glede vprašanja slovensko-hrvaške arbitraže izvira iz splošnega spoštovanja mednarodnega prava. Nesoglasja je opisal kot bilateralni spor o vsebini mednarodnega sporazuma in s tem jasno pokazal, da se v njegovo reševanje ne želi vpletati. Bistveno bolj zgovoren je bil pri opredeljevanju nemških stališč do regije kot celote. »V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na Evropo.« Njegove besede glede potrebe po zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu in večje angažiranosti EU so, hote ali nehote, veljale tudi za Slovenijo in Hrvaško.
