Tiskane izdaje
Ljubljana – Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč načrtuje za prihodnje leto ureditev stotih grobišč, 150 lokacij je predvidenih za sondiranja, izkopi pa so načrtovani za 23 grobišč. Denar za prihodnji dve leti je zagotovljen v proračunu.
Avgusta je začel veljati zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon ureja postopke odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja. Pristojnost za varstvo prikritih vojnih grobišč je s tem z ministrstva za delo prešla na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dušan Pšeničnik pravi, da je denar za odkrivanje prikritih vojnih grobišč za prihodnji dve leti zagotovljen v državnem proračunu, in to po 500.000 evrov na leto. »Za izvajanje nalog komisije do konca letošnjega leta pa vlada načrtuje dodelitev sredstev v višini 90.000 evrov. Takoj, ko bodo zagotovljena sredstva oziroma pravice porabe na proračunski postavki, bo ministrstvo sprožilo potrebne postopke za izvedbo načrtovanih aktivnosti«, zagotavlja Pšeničnik. Komisija je že pripravila načrt glede prekopov in sondiranj, ki bi jih lahko izvedli še pred zimo. Predvidenih je 21 lokacij, kjer bi uredili grobišča, 31 lokacij za sondiranja, iz štirih grobišč (Kržeti, Ravni dol, Sopotnica, Gorenja Trebuša) pa nameravajo izkopati žrtve.
Podpora politike
Predsednik komisije Jože Dežman ugotavlja, da obstaja politična volja za dokončanje nalog. Zato se trudijo, da bi čim prej nadaljevali z deli. Delo komisije bo usmerjeno predvsem v vzpostavitev ažurne evidence prikritih vojnih grobišč, vpisovanje v evidenco že evidentiranih, a še ne vpisanih prikritih grobišč, sondiranje in potrjevanje evidentiranih prikritih grobišč, izvedbo potrebnih prekopov in vse druge aktivnosti, ki bodo pripomogle, da se bodo ta grobišča vpisala v register prikritih grobišč kot vojna grobišča. Od tedaj dalje pa bo zanje v skladu z zakonom o vojnih grobiščih skrbelo ministrstvo za delo, ki mora ministrstvu za kulturo posredovati predlog za vnos grobišča v register kulturne dediščine.
Program izkopov, ureditev in sondiranj za prihodnje leto, ki ga je pripravil Mitja Ferenc, obsega ureditev stotih grobišč, 150 lokacij je predvidenih za sondiranja, izkopi pa so predvideni za 23 grobišč. Gre za potrjena grobišča, v katerih so posmrtni ostanki večinoma znanih žrtev. Na podlagi sklepov komisije bodo potekali tako izkopi posameznih žrtev kot skupinskih grobov, vendar so prioriteta žrtve iz vrst prebivalstva Slovenije, pravi Dežman. V primeru najdenih posmrtnih ostankov civilistov ali oboroženih vojsk drugih držav pa upoštevajo določbe sklenjenih meddržavnih sporazumov. Pomembna novost je dolžnost države, da v skladu s sklepi komisije plača tudi identifikacijo žrtev. Zato bodo vladi verjetno predlagali, da za identifikacije zadolži Inštitut za sodno medicino.
DNK banka
Predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic pravi, da so že leta 2009 poskušali narediti DNK banko profilov še živečih svojcev povojnih pobojev. Zataknilo se je pri denarju, saj bi vsak tak vzorec stal okoli 100 evrov. Povabili so ljudi, da bi jim odvzeli vzorce. Naredili bi genotipe, ki bi jih uporabili v primeru izkopavanja, kadar bi se odločili za DNK preiskavo. Zdaj ponovno poskušajo s tem predlogom. »Čas se odmika, ljudje se starajo, najboljši rezultati pa so čim bližja je rodbinska veza«, opozarja Balažic. Zamisel je, da bi se identifikacije opravljale le tam, kjer bi se zanesljivo vedelo, da so žrtve Slovenci. Ta verjetno ne bo izvedljiva za žrtve iz Hude jame, saj bi za identifikacijo več tisoč žrtev potrebovali veliko denarja. Tipizirati je namreč treba vse, vsak vzorec pa stane okoli 400 evrov. Balažic pravi, da so do zdaj uspešno opravili identifikacije v jami pri Konfinu. Za ta primer so izdelali okoli 100 genskih profilov.
Huda Jama
Komisija se zavzema, da bi se čim prej nadaljevala tudi dela v Hudi Jami. Ministrstvo za delo naj bi zagotovilo denar za dokončno ureditev. Ta zajema izkop preostalih skeletov v jašku v Barbarinem rovu, iznos, strokovno obdelavo, začasni prenos v kostnico, določitev pokopnega mesta in pokop v kostnico ali pokopno polje (kostnici Dobrava-Maribor ali Škofja Loka). Najprej pa je treba rešiti vprašanja v zvezi z dokončnim izkopom in začasno shranitvijo posmrtnih ostankov tako tistih, ki so že na podlagi sklepa vlade shranjena v kostnici v samem rudniku, kot tudi tistih, ki jih je treba še izkopati. Zato je treba spremeniti tudi sklep vlade iz leta 2010, na podlagi katerega je bilo pokopno mesto določeno v samem rudniku.
Ker je bilo v tem času nekaj zahtev posameznikov za organizacijo ogledov v samem rovu Sv. Barbare pa je komisija sklenila, da je vstop, do ureditve postopkov, ki so potrebni za urejen vstop obiskovalcev v rov, omejen na obiskovalce, ki imajo raziskovalne namene. Ministrstvo za delo trenutno opravlja »aktivnosti, da se zagotovijo vsi dodatni varnostni pogoji za varen obisk obiskovalcev. Na ministrstvu glede tega aktivno sodelujemo z upraviteljem rudniških prostorov, kakor tudi s komisijo.« V naslednjem letu pa naj bi izkopali posmrtne ostanke še preostalih žrtev iz prvega jaška.
