Tiskane izdaje
Ljubljana – Za priprave na državnozborske volitve bodo, kot vse kaže, po odstopu premiera Mira Cerarja politične stranke imele na voljo manj časa, kot je bilo predvideno. To bo najbolj prizadelo stranke brez kadrovskega bazena in brez razvite strankarske mreže.
Najverjetneje bodo to že tretje predčasne državnozborske volitve zapovrstjo. Koliko časa bodo imele politične stranke za pripravo nanje, bo znano ta teden, ko se bo predsednik republike Borut Pahor o tem pogovoril s predstavniki poslanskih skupin. Čeprav se menda zavzema za njihovo sočasno izvedbo s ponovljenim referendumom o drugem tiru, je to zaradi različnih zakonskih rokov težje izvedljivo. Predvidoma naj bi volitve potekale v drugi polovici maja, kar bi bila lahko voda na mlin etabliranim strankam, ki so – z izjemo Janševe SDS – večinoma naklonjene njihovi čimprejšnji izvedbi. Predvolilno obdobje zaradi razklane koalicije tako in tako poteka že nekaj časa, z odstopom premiera Cerarja pa je volilna kampanja dobila tudi formalni zalet.
Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije (DVK), navaja, da je bistvena ločnica med rednimi in predčasnimi volitvami čas, ki je na voljo za izvedbo postopkov. Pojasnjuje, da ni problem datum glasovanja, ampak to, da imajo stranke pri izrednih volitvah manj časa za zbiranje podpisov volivcev za vložitev kandidature. Parlamentarne stranke s tem nimajo težav, saj lahko kandidaturo naslonijo na poslanske podpise, ki jih zlahka naberejo.
Če Cerar ne bi odstopil, bi roki za volilna opravila začeli teči 26. marca; od takrat do 10. maja bi stranke imele možnost, da za podporo svojim listam kandidatov zbirajo podpise volivcev. Zdaj to ne bo mogoče. Hipotetičen izračun v primeru, da bodo predčasne volitve 27. maja, pokaže, da bi volivci podporo lahko izkazovali najverjetneje od začetka aprila in do polnih 30 dni pred volitvami, torej do 28. aprila. Rok za zbiranje podpisov podpore je tako skrajšan, kar pomeni, da morajo »nove stranke, nastajajoče zvezde, že zdaj bolj aktivno nastopati in se pripraviti na volitve«, pravi Vučko. Drugo vse poteka enako, rok za vložitev kandidature je v vsakem primeru najkasneje 30 dni pred glasovanjem, ampak pomembno je, »kdaj se začne dirka«, še dodaja. Na DVK so med drugim že objavili navodila v uradnem listu, potrebne obrazce pa na svoji spletni strani.
Kandidatura s skrbnostjo
Najbolj ključno je, da stranke pripravijo ustrezno kandidaturo, ki ne bo zavrnjena zaradi šlamparije ali neznanja, je slikovit direktor DVK. Pri tem, kot poudarja, ima v mislih vlaganje kandidatnih list, dosledno spoštovanje internih pravil strank (načeloma statuta), določanje list s tajnim glasovanjem in podkrepitev vsega tega z dokazili. Stranke morajo tako predložiti svoj statut, morebitna lastna pravila o kandidiranju znotraj stranke, potek kandidacijskega postopka, zapisnik organa, ki je določil listo kandidatov, in seznam članov, ki so pri določanju tega organa sodelovali, našteva Vučko. Druga sfera pa je zunaj pristojnosti DVK in vključuje pravilno financiranje volilne kampanje.
Za manjše, neparlamentarne, novonastale in novonastajajoče stranke bo poleg časovne stiske največji izziv iskanje kandidatov za 88 poslanskih mest v osmih volilnih enotah. Če želijo stranke nastopiti v vseh volilnih okrajih – vsaka od osmih volilnih enot je razdeljena na 11 volilnih okrajev –, morajo na listo v vsaki enoti uvrstiti vsaj šest do enajst kandidatov. Poleg tega na posamezni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki od dejanskega števila kandidatov na njej. Stranke, ki kandidatne liste pripravijo čez noč, imajo tako več možnosti za napake. Ena večjih napak, ki se je zgodila še neuveljavljenim strankam, je bilo prav neupoštevanje tako imenovanih spolnih kvot. Stranka za trajnostni razvoj (TRS) leta 2011 zaradi premajhnega števila žensk na kandidatni listi ni smela nastopiti v volilni enoti Ljubljana center. Takrat so v TRS zapisali, da so kot novinci na političnem parketu nevešči obstoječih postopkov.
Seminarji za »padalce«
Da bi se izognili takšnim tehničnim napakam, podjetje Branke Neffat organizira seminar o pripravi na volitve, na katerem bo prihodnji teden predaval prav Vučko. Neffatova pojasnjuje, da so podoben dogodek organizirali že pred prejšnjimi volitvami, na njem se je zbralo 60 slušateljev. Včasih so sodelovali tudi z računskim sodiščem, občinami in ministrstvi, tokrat ga pripravljajo na pobudo slušateljev. Nekaj prijav nanj že imajo, zlasti od manjših strank, junija izobraževanje načrtujejo še za tiste, ki bodo nastopili na jesenskih lokalnih volitvah. Pri tokratnem seminarju, ki stane 73 evrov, ni nobenega konflikta interesov, poudarjata tako Neffatova kot Vučko in zatrjujeta, da je edini motiv zainteresirance pripraviti na pravilno izvedbo kandidacijskih postopkov. Vučko bo delo opravil na podlagi avtorske pogodbe, kot to počno mnogi drugi javni uslužbenci, na tisti dan pa bo koristil dopust.
Takšni seminarji so po njegovem prepričanju namenjeni prav »padalskim strankam«, ki pogosto niso pozorne na podrobnosti v postopkih. Priprava kandidur je obrt, meni Vučko, ki že zdaj, po službeni dolžnosti, odgovarja na vprašanja s tega področja. Tudi v zadnjih dneh je bil v stiku s strankama Solidarnost in Socialistična partija Slovenije ter štabom Marjana Šarca.
Sporni kandidati v novih strankah
Mnogo preglavic strankam, organiziranim tik pred volitvami, poleg kvantitativnega povzroča tudi kvalitativni vidik – kako zagotoviti dobre, primerne in neoporečne kandidate, saj bo časa za preverjanje njihovih ozadij malo. To se je na zadnjih volitvah leta 2014 zgodilo novinki SMC. Njen član Jure Leben se je napačno predstavljal z nazivom magister znanosti, zaradi česar je s položaja državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu odstopil, danes pa enako funkcijo opravlja na ministrstvu za infrastrukturo.
Na volitvah leta 2011 se je v državni zbor uvrstilo več »spornih« poslancev – na listi Pozitivne Slovenije je bil izvoljen Borut Ambrožič, za katerega so mediji razkrili, da je večji del svojega magisterija prepisal od diplomantke ekonomske fakultete, zato ga je stranka iz svojih vrst izključila. Enako so v Državljanski listi storili s svojim poslancem Ivanom Vogrinom, takrat osumljenim 19 kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kmalu po zasedbi poslanskega stolčka so se na stranko začeli obračati razočarani upniki, ki jim ni dobavil za približno 200.000 evrov oken. V omenjeni stranki je težave s sodiščem imela tudi poslanka Truda Pepelnik. Ker je v času službovanja na občini Ruše naredila napako v upravnem postopku in podaljšala delovni čas neki gostilni, je svoj mandat vrnila.
Nesrečno roko pri izbiri kandidatov so v preteklosti imele tudi uveljavljene stranke z dolgo tradicijo. Med drugim sta bila na listi SDS izvoljena Branko Marinič, za katerega je izpit iz nemščine opravljal nekdo drug, in Andreja Koren Gomboc, ki je ponaredila srednješolsko spričevalo. Enako je storil poslanec Desusa Ivan Simčič. Vsi trije so poslanske klopi nato zapustili.
Zaradi nepravilnosti, prav tako pri službovanju na ruški občini, je Bojana Muršič, poslanka SD, v tem mandatu odstopila kot podpredsednica državnega zbora, ne pa tudi kot poslanka SD. Mariborsko okrožno sodišče je zahtevo za preiskavo spornega naročila jopic iz občinskega proračuna kasneje zavrglo.
