Tiskane izdaje
Ljubljana - Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je potrdila, da se je danes sestala z mandatarko Alenko Bratušek in bila »povabljena k sodelovanju v novi vladi kot nestrankarski strokovnjak«.
O konkretnih resorjih, ki bi jih utegnila voditi, naj ne bi govorili. O sodelovanju v vladi bo premislila v naslednjih dneh.
Pirc Musarjevo so danes opazili na sedežu stranke PS, zaradi česar so se v javnosti takoj pojavile špekulacije, da bi utegnila postati kandidatka za ministrico za notranje zadeve in javno upravo ali pa za ministrico za pravosodje.
Nataši Pirc Musar se v prihodnjem letu sicer izteka mandat informacijske pooblaščenke.
Tako Bratuškova kot Pirc Musarjeva sta PS zapustili brez izjav. Vendar je Pirc Musarjeva »v izogib širjenju nepreverjenih in neresničnih novic« o njenem, kot je zapisala, domnevnem angažmaju v novi vladi, sama razjasnila srečanje z Bratuškovo.
Kot je pojasnila v sporočilu na Twitterju, je mandatarko zanimala njena pripravljenost pomagati pri delu nove vlade. »Bila sem presenečena nad povabilom na razgovor, hkrati pa menim, da bi moral vsak, ki lahko s svojim znanjem prispeva k reševanju težav naše države, to storiti. Kdaj, če ne zdaj,« je navedla Pirc Musarjeva.
Dodala je, da sta z mandatarko za zdaj ostali pri njeni zavezi, da o sodelovanju premisli, kar da bo v prihodnjih dneh tudi storila.
Resor ministrstva za pravosodje ter ministrstva za notranje zadeve in javno upravo bi sicer po neuradnih informacijah v novi vladi prevzela DL. Vendar ta ne obljublja sodelovanja v koaliciji, saj bo o tem končno besedo v sredo rekel svet stranke. Alenka Bratušek naj bi zato pripravila »plan b.«
V primeru, da DL ne bo šla v vlado, bo Bratuškova poskušala sestaviti manjšinsko vlado. Predsednik DZ in vodja poslancev SD Janko Veber se je danes zavzel za to, da bi v vsakem primeru, tudi če DL v koalicijo ne bo šla, nadaljevali s postopkom nezaupnice vladi Janeza Janše oziroma predložili listo kandidatov za ministre in oblikovali vlado.
Ministre državni zbor imenuje na javnem glasovanju in z navadno večino. PS, SD in DeSUS imajo 42 poslanskih glasov, a naj bi po neuradnih informacijah računali tudi na tri glasove nepovezanih poslancev.
