Tiskane izdaje
Maribor - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je danes ponovno izpostavil, da s predlogom sprememb zakona o minimalni plači ne zahtevajo dviga minimalne plače, temveč le dodatke za težje pogoje dela. Obenem je ponovil, da se bo s tem plačilo dvignilo le majhnemu deležu prejemnikov minimalne plače.
»Minimalne plače bodo, žal za nas in na srečo zaposlovalcev, tudi letos ostale takšne kot so in tudi prihodnje leto se bodo dvigovale minimalno v skladu z zakonom o minimalni plači. Predlagamo samo to, da tisti, ki ima minimalno plačo in dela v nedeljo, med praznikom ali ponoči, dobi tisto pravico, ki gre vsem ostalim. Torej ustrezen dodatek za težje pogoje dela,« je na današnji novinarski konferenci Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška v Mariboru poudaril Semolič.
Zbiranje podpisov
Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central so maja pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači skupaj z več kot 29.000 podpisi podpore predložili parlamentu. Predsednik DZ Milan Brglez jim je naložil, da morajo do 30. oktobra zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, potrebnih za začetek parlamentarne obravnave omenjenega predloga.
Semolič ne dvomi, da jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov. »Verjamemo, da bomo uspeli,« je dejal. Zbiranje podpisov bo sicer steklo šele 1. septembra, a po njegovih besedah bodo poskušali podpise zbrati čim prej, da bi DZ to zadevo čim prej uvrstil na dnevni red. »Upamo, da se bo v državnem zboru izoblikovala velika večina poslank in poslancev, ki bo podprla to spremembo,« je dejal.
Sindikati v predlogu sprememb zakona predvidevajo spremembe definicije minimalne plače oz. izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih bili delodajalci dolžni plačevati posebej. S tem naj bi popravili krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, ki delajo v omenjenih okoliščinah, pa jim to v nasprotju z ostalimi delavci ne prinaša nobenih finančnih koristi.
Delodajalci proti
Delodajalci sicer vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest ter da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela. Semolič te trditve odločno zavrača. »Za nekatere delodajalce ni nikoli pravi čas za te spremembe,« je dejal.
Opozoril je, da delavec, ko enkrat pride na minimalno plačo, zelo težko doseže višje plačilo. »In takrat je vsak evro pomemben,« je dejal Semolič. Po ocenah sindikata je v Sloveniji okoli 35.000 delavk in delavcev z minimalno plačo, a večine predlagana sprememba zakona ne bi dosegla, saj ne delajo ponoči, ob vikendih ali praznikih. »Delež takšnih je majhen, a za te je to izjemnega pomena,« je dejal Semolič.
Zato trditve delodajalcev o visokih finančnih obremenitvah zaradi te spremembe, celo selitvah proizvodnje v tujino, ne držijo, je dejal Semolič. Po njegovih besedah so največji nasprotniki minimalne plače prav v tistih sredinah, kjer imajo menedžerji najvišje plače in so tudi največji dobički.
