Tiskane izdaje
Ljubljana – Vse kaže, da se državni zbor, ki naj bi se zaradi petih vetov, te je državni svet (DS) izglasoval v torek, sestal v petek, kot so bile prvotne napovedi, še ne bo sestal. Za takrat po naših informacijah ni zagotovljena navzočnost zadostnega števila poslancev.
Vse bo bolj jasno danes po seji kolegija predsednika državnega zbora. Skupina poslancev iz vrst SLS, Desusa, SD in LDS pa je včeraj že zahtevala sklic izredne seje.
Ta bo predvidoma 2. novembra, ko poslanske skupine bolj ali manj zagotavljajo svojo udeležbo. Skupina poslancev sklic izredne seje utemeljuje z dejstvom, da spremenjena zakona o gospodarskih družbah in o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in novela kazenskega zakonika »predstavljajo pomemben prispevek v boju proti gospodarskemu kriminalu, ki je v času gospodarske in finančne krize še posebno pomemben«. Spremenjen zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije pa predstavlja »pomemben korak pri enakopravnejši strukturi sveta in uspešnejšemu delu fundacije«. Ker je državni svet na vseh pet zakonov izglasoval veto, ti v drugo potrebujejo najmanj 46 glasov podpore poslancev.
Sicer pa je torkov petkratni veto državnega sveta včeraj še vedno močno odmeval med parlamentarnimi strankami. Najdlje so šli v Zaresu, sicer predlagatelju dveh padlih zakonov, kjer so predlagali ukinitev »drugega doma« slovenskega parlamenta. »V mandatnem obdobju 2008–2011 je državni svet v sprejetje državnemu zboru predlagal šest zakonov in sprejel odložilni veto na 27 zakonov. Včeraj pa je znova dokazal, da ostaja trdnjava lobijev, ki preprečujejo normalno delovanje pravne države,« je zapisal predsednik poslanske skupine Zares Franco Juri.
Zaskrbljenost so izrazili tudi v LDS. »Tudi z upoštevanjem nekaterih slabo argumentiranih razprav na seji državnega sveta se ne moremo znebiti vtisa, da so se tisti, ki jim grozijo resne sankcije zaradi odločenosti vlade in državnega zbora, da uveljavita nepopustljivo pravno državo, organizirali v prizadevanjih, da to preprečijo,« je zapisal predsednik poslanskega kluba LDS Borut Sajovic.
Nasprotno pa so v največji opozicijski stranki SDS prepričani, da zavrnitev novele kazenskega zakonika pomeni »popoln fiasko« za pravosodnega ministra Aleša Zalarja. »Kazenskega zakonika ni mogoče uporabiti proti storilcem, ki so dejanje storili do uveljavitve novele zakonika. V praksi bi to pomenilo dejansko zaščito 'tajkunov', za do zdaj eventualno storjena kazniva dejanja, ne pa možnosti za njihov pregon. Iz teh pa tudi drugih vzrokov tudi ob ponovnem glasovanju v DZ zakona ne bomo podprli,« je argumentiral poslanec SDS Vinko Gorenak.
Na zavrnitev novele kazenskega zakonika se je posebej odzval predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki se mu zdi izglasovanje veta na novelo kazenskega zakonika popolnoma nevzdržno. Šoltes je pojasnil, da novela »uvaja tudi novo kaznivo dejanje, ki sankcionira oškodovanje javnih financ, člen pa je predlagatelj vključil prav na pobudo računskega sodišča. Pregon tovrstnih kaznivih dejanj je bil po zdaj veljavnem zakonu povsem neučinkovit, zato je takšna novost nujna.
Utemeljitev veta, ki se nanaša na javnofinančni člen, je pravno in dejansko popolnoma nevzdržna, saj je že v obrazložitvi predloga zakona navedeno, da pred uveljavitvijo zakona storjena dejanja ostanejo kazniva v obsegu, ki ustreza opredelitvi iz veljavnega 258. člena kazenskega zakonika. Za naprej pa bi nov člen omogočal strožje in širše kaznovanje v primeru oškodovanja javnih financ. Veto državnega sveta pa očitno kaže na željo, da tovrstna dejanja še naprej ostanejo nekaznovana, nesprejetje pa lahko pomeni znova odprt lov na polju javnih financ brez posledic.«
