Tiskane izdaje
Velik adut je zagotovo sedanji celjski župan Bojan Šrot, ki uradno še ni sporočil, ali bo kandidiral še za peti zaporedni mandat. »Kolikor sva se pogovarjala, nisem imel občutka, da bi bila kandidatura na svoji listi sploh možnost,« je dejal predsednik celjskega občinskega odbora SLS Marko Zidanšek in Šrotu izrazil vso podporo. Ta je na dosedanjih lokalnih volitvah kandidature napovedoval tik pred iztekom roka, neuradno se bo skoraj zagotovo znova potegoval za županski stol. Neuradno na listi SLS ostajata tudi litijski župan Franci Rokavec in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Za kandidaturo v Destrniku se ogreva dolgoletni poslanec Franc Pukšič.
Novi cilji in razmisleki
Na prejšnjih državnozborskih volitvah zmagovita PS se po »poštenem porazu« na julijskih volitvah in izpadu iz parlamenta ukvarja s pripravami na lokalne volitve, zlasti v Ljubljani. Predsednik PS Zoran Janković je na zadnjem izvršnem odboru stranke julija ugotovil, da je za poraz odgovoren on (a odstopil je le generalni sekretar stranke Vasja Butina). Zoran Janković se namerava po naših neuradnih informacijah za vnovično župansko izvolitev potegovati na samostojni listi.
V nasprotju z Jankovićem je odgovornost za neuspeh na volitvah prevzel predsednik stranke Verjamem Igor Šoltes. Po naših informacijah je že dva dni po volitvah (osvojili so 0,78 odstotka oziroma 6800 glasov) odstopil kot predsednik stranke. »Tega nisem hotel obešati na veliki zvon, prav je, da se o tem najprej pogovorimo v stranki,« je Šoltes pojasnil, zakaj je informacija o odstopu s funkcije predsednika stranke toliko časa ostala skrita javnosti. »Po rezultatu, ki smo ga dosegli, je higienično in logično, da je treba ukrepati in ustrezno odreagirati,« je dejal. Prihodnost stranke Verjamem, ki jo je Šoltes (o čemer so mediji veliko poročali) ustanovil s pomočjo študentskih funkcionarjev, je negotova. O tem se bo treba pogovoriti na svetu stranke, je dodal.
Povedal je še, da slab rezultat in morebitni umik iz stranke ne bosta vplivala na njegovo delo v evropskem parlamentu, ker se je stranka zgodila kasneje, na evropskih volitvah pa je mandat osvojila Lista Igorja Šoltesa, in ne Verjamem. Šoltes, ki se potihoma umika iz strankarskega projekta, ki je bil v konkurenci projektov Mira Cerarja in Alenke Bratušek vnaprej obsojen na neuspeh, sam Šoltes pa je po evropskih volitvah še omahoval, ali bo sploh ustanavljal stranko, se bo zatekel v zavetje evropske politike. Petletni mandat evropskega poslanca mu ponuja dovolj časa za premor in kasnejši morebitni zagon novega političnega projekta.
V Državljanski listi se od julijskih volitev ne dogaja veliko. Kako – in ali sploh – naprej bo širše vodstvo stranke razpravljalo predvidoma zadnji teden avgusta. Možnosti so tri, nobena pa ne obeta prav bleščeče prihodnosti. Ali bodo nadaljevali kot obrobna zunajparlamentarna stranka, ali se bodo povezali z drugimi »ostanki« liberalnih strank, ni pa niti izključeno, da bi nehali delovati in stranko ugasnili. Kreditov in minusa na računih nimajo, zagotavljajo v DL, ostalo jim je le nekaj manjših dolgov iz kampanje, ki jih nameravajo poravnati do zaprtja volilnega računa.
