Nepremičninski davek »popravljajo« interesi

Interesne skupine izpogajale številne ugodnosti. Danes na pogovoru pri Bratuškovi Zdus in člani verskih skupnosti.

Objavljeno
15. oktober 2013 22.57
Ženska silhueta ob vhodu v Državni zbor RS v Ljubljani, 17.aprila 2013.
Anže Božič, T. S., notranja politika
Anže Božič, T. S., notranja politika

Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek se bo jutri srečala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki bodo v resnici dali zeleno luč nepremičninskemu zakonu. Desus bo namreč zakon podprl le, če se bodo z njim strinjali v Zdusu.

Prav upokojenci torej odločajo, ali bo zakon dobil politično večino. Še zdaleč pa niso edina družbena skupina, ki se je v zadnjih tednih zavzemala za izjeme pri novi obdavčitvi. Uvedba nepremičninskega davka je namreč eden tistih vladnih ukrepov, ki se tiče tako rekoč vse populacije. Zato ne preseneča, da so se ob procesu sprejemanja angažirali tudi predstavniki kmetov, občin, veliki nepremičninarji in cerkve – praviloma vsi pa so dosegli kakšen »odpustek« pri višini prispevkov.

Traktorji in drugo orožje

Prvi so se že julija ob prvi omembi možnosti novega davka uprli predstavniki kmetov. Prek svojega sindikata, ki ga vodi nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič, so vladi zagrozili s traktorsko zaporo cest in dosegli nižje davke za kmetijske objekte, njive, pašnike in gozdove.

»Različni lobiji so dosegli, da se je njihova davčna obremenitev zmanjšala za polovico. Očitno za novim davkom ni bilo kakšnega velikega premisleka, ampak le vprašanje, kdo ima traktor ali kakšno drugo orožje,« je danes protestiral tudi podpredsednik združenja lastnikov nepremičnin (Zlan) Edo Pirkmajer.

A tudi v njegovi organizaciji niso sedeli križem rok. Pirkmajer, sicer sam lastnik nepremičnin, ki so po zadnjem vrednotenju Gursa vredne več kot dva in pol milijona evrov, in Zlanov tajnik Aleksander Pavšlar sta namreč v državnem zboru obiskala vse poslanske skupine, razen Desusa, in poslance prepričevala o slabostih nepremičninskega davka. Člani koalicijskih strank, ki predlogu zagotavljajo večino v parlamentu, so sogovornika vljudnostno sprejeli, omenjene sestanke protikorupcijski komisiji prijavili kot stike z lobisti, a bili »imuni za argumente«, kot je dejal Pirkmajer.

Terenski obiski in duhovščina

Pri poslancih, ki bodo na koncu odločali o uveljavitvi nepremičninskega davka, so poskušali vplivati tudi predstavniki upokojencev. Člani Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so odločevalce sistematično obiskovali po njihovih lokalnih poslanskih pisarnah. Rezultat: vlada bo v novem davčnem sistemu predvidoma za polovico znižala prispevne stopnje za upokojence in druge najranljivejše socialne kategorije, ki prejemajo varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč. V poslanskih skupinah so nam potrdili, so se nanje obračali tudi številni župani. Šlo je predvsem za predstavnike lokalnih skupnosti, ki so hoteli izpogajati vsaj del »izgubljenega« denarja iz občinskih nadomestil za stavbna zemljišča. Dosegli so triletno prehodno obdobje, v katerem bo država občinam vračala toliko denarja, kot so ga pobirali doslej.

Premierka Bratuškova se bo o uvedbi davka na nepremičnine danes pogovarjala tudi s predstavniki verskih skupnosti. Tudi duhovščina namreč močno nasprotuje obdavčitvi sakralnih objektov, v ljubljanski nadškofiji pa so enega ključnih proračunskih virov, ki jih je predvidela vlada, označili celo za »barbarski ukrep proti kulturnim spomenikom«. Spomnimo, da se je slovenska veleposlanica v Vatikanu Maja Marija Lorenčič Svetek o tem prejšnji teden pogovarjala tudi z diplomati Svetega sedeža.