Tiskane izdaje
Ljubljana - Na začetku prihodnjega tedna bo v Nemčiji CDU/CSU odločala o spremembi migrantske politike; oblasti, tudi naše, so o tem že nekaj časa obveščene, je bilo včeraj slišati med politiki. To je razlog za ograjo iz bodeče žice na meji s Hrvaško in tudi za tisto, ki jo proti nam postavljajo Avstrijci.
»Vpoklicati in začeti usposabljati bi morali vseh 900 rezervistov, z misij v tujini pa takoj vrniti vse vojake,« je nekdanji minister za obrambo Janko Veber (SD) včeraj povedal o odločitvi načelnika generalštaba Andreja Ostermana, ki je zaradi kritičnih razmer vpoklical prvih dvesto vojaških rezervistov. Veber je ocenil, da je le vprašanje časa, kdaj bodo Avstrijci zaprli svojo mejo. Če pogovori o sodelovanju pri ustavljanju migrantskega toka z balkanskimi državami ne bodo uspešni, je po tem mogoče, meni Veber, pričakovati, da »bodo Hrvati poskušali sprazniti svojo državo in čim več migrantov potisniti v Slovenijo«. Za večjo varnost državljanov in evropskih prestolnic bi takoj morali začeti pobirati prstne odtise od vseh migrantov, je opozoril namestnik predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin (NSi). »Jasno je, da je nadzor na meji pomemben, če hočemo pomagati pri preiskavi atentatov, kakršen je bil francoski. Brez nadzora ne obvladujemo razmer,« ocenjuje tudi Veber. Po neuradnih podatkih so od četrt milijona migrantov, ki so vstopili v Slovenijo zadnje mesece, varnostni organi odvzeli prstne odtise le pet tisočim. Francoskim preiskovalcem zato ne morejo veliko pomagati pri preiskavi potovanj več deset ekstremistov, ker, kot je mogoče slišati, »nimajo pojma, kdo je potoval skozi državo«.
Dileme Nemčije pri politiki do migrantov je v četrtek na obisku v Sloveniji pojasnjeval namestnik vodje poslanske skupine CDU/CSU Hans Peter Friedrich, ki je opozoril, da morajo države spoštovati zakone o preprečevanju nezakonitih migracij. Zdaj ni tako in to skrbi vse prebivalce v Evropi, je povzel. »Če ne bodo zavarovane zunanje meje Evrope, bo morala vsaka država skrbeti za varnost lastnih,« je Friedrich opozoril na posledice nereda na okrogli mizi o izzivih migrantske politike za Slovenijo in Evropo, ki jo je v četrtek pripravila NSi in ocenil, da bi morali pripraviti evropsko konferenco o varnosti na mejah.
Za hkratno zapiranje meja
Na vprašanje, ali bi morala Slovenija takoj zapreti južno mejo, če pride do spremembe odnosa do migrantov na severu, je pomemben politik nemške vladne koalicije in nekdanji notranji minister odgovoril, da je prepričan, da se je Evropa sposobna odzvati tako, da bo dosegla hkratno zaprtje meja v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedonji in Grčiji.
Če dogovor na Balkanu o skupni reakciji držav ne bo dosežen, pa so prihodnje tedne možne velike težave. Postavljanje ograje na meji s Hrvaško poteka počasneje kot je bilo načrtovano. S sedanjim tempom bi za nekaj sto najbolj kritičnih kilometrov potrebovali še pol leta, je slišati med politiki.
»Avstrijci so dve diviziji vojske prestavili v bližino meje in začeli graditi 25 kilometrov prave ograje in to ne takšne kot mi,« je dogajanje na severni meji sinoči povzel predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Branko Grims (SDS).
Nekdanji obrambni minister Janko Veber (SD) pa je ocenil, da bo Avstrija glede na pripravljenost vojske in policije, ki smo ji že priča, zagotovo zaprla mejo in ocenil še, da »ne bo odlašala dolgo.« Neskončnih kolon migrantov ni mogoče sprejeti v Avstriji, v Nemčiji in ne v drugih državah EU, je ocenil Veber in o položaju Slovenije dodal, da se lahko pokaže, da je bila odločitev za profesionalizacijo vojske prehitra. Število profesionalnih vojakov je namreč omejeno, 450 pa jih je trenutno tudi na misijah v tujini. »Slovenija jih glede na razmere, v kakršnih je, potrebuje doma,« je dejal Veber, ki je pozdravil vpoklic 200 rezervistov, a dodal: »Usposobiti in vpoklicati bi morali vseh 914.«
Zveza Nato ne bo pomagala
Veber je opozoril, da se je v zadnjih letih najbolj varčevalo na področju varnosti in vojaških rezervistov država že več let ne usposablja, njihovo število pa znižuje. O vrnitvi vojakov iz misij na tujem je dejal, da bi s tem lahko prihranili za usposobitev in plačilo rezervistov. »Zveza Nato nam v težavah, ki so pred državo, ne bo pomagala. Pomagamo si lahko le sami,« je ocenil in na vprašanje, ali je prevažanje migrantov čez državo z vlaki brez pravega preverjanja, kdo vstopa, napaka, odgovoril: »Jasno je, da je nadzor na meji pomemben, če želimo pomagati, da se raziščejo primeri atentatov kot je bil v Franciji. Brez nadzora ne obvladujemo razmer.«
Preiskovanje terorističnimi napadov v Parizu je razkrilo, da je varnosti nadzor migrantov v Sloveniji luknjičav. Policisti so odvzeli le kakšnih pet tisoč prstnih odtisov. Drugi podatki o migrantih, ki so zbrani, so nezanesljivi. Na vprašanje, ali je eden od teroristov proti Parizu potoval iz Beograda čez Slovenijo in ali je bilo tu še na desetine drugih, ni mogoče zanesljivo odgovoriti, ker podatkov ni. Več prstnih odtisov policisti, je slišati, niso odvzeli, ker bi za to morali zaposliti dodatne ljudi, podaljšalo bi postopke, povzročilo jezo med migranti, ki bi morali čakati...
Podpredsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin je včeraj ocenil, da bi država morala takoj začeti odvzemati prstne odtise vsem in zaposliti tudi dodatne prevajalce, da bo mogoče ločili begunce od migrantov.
Prihodnje tedne bo, če se bo okrepil politika zavračanja ekonomskih migrantov, vse več težav, je Tonin napovedal, da se bodo ekonomski migranti skušali spretno prikazovati za begunce.
