Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko so se na medmrežju pojavili posnetki delov sej vlad zadnjih pet let, premierov Janeza Janše in Boruta Pahorja, je STA poročala o še osupljivejših razkritjih. Po neuradnih podatkih je iz vladnih prostorov menda »ušla« večina videoposnetkov sej vlad od leta 2006 dalje.
Informacijo smo preverili in s pomočjo virov blizu policije izvedeli, da po doslej ugotovljenem dejansko »obstajajo zelo resni indici, da so se vladne seje, tudi tajne, snemale dvakrat«.
Posnetkov v javnost torej ni lansiral nihče izmed treh uslužbencev, ki v snemalnici snemajo dogajanja na Gregorčičevi 25, temveč nekdo, ki domnevno hrani prav vse video- oziroma avdioposnetke vladnih sej od leta 2006 naprej, odkar se seje vlade tudi snemajo, posnetki pa arhivirajo.
Do tega spoznanja so po naših neuradnih informacij prišli forenziki, ki na kompaktnih diskih z avdio- in videozapisi sej vlad, hranjenih v vladnih arhivih, menda niso zaznali sledi podvajanja.
Policija informacij ne potrjuje in ne zanika
Policijo smo včeraj tudi uradno zaprosili, ali lahko potrdi oziroma zanika informacijo o tem, da obstajajo resni indici, da so se seje vlad kar pet let dvojno snemale. Prosili pa smo jo tudi za potrditev ali zanikanje naše informacije, da izvor posnetkov, objavljenih na spletu, niso duplikati kompaktnega diska, ampak neposredno snemanje.
Tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek nam je odgovoril: »V sproženi kriminalistični preiskavi so bili izvedeni prvi operativni ukrepi, prav tako pa poteka sodelovanje z generalnim sekretariatom vlade. Vaših navedb trenutno ne moremo ne potrditi in ne zanikati, saj je preiskava, ki jo usmerja ljubljansko okrožno državno tožilstvo, v začetni fazi in bomo odgovore dobili pri nadaljnjih preiskovalnih aktivnostih, pri katerih pa bo policija preverjala le okoliščine, ki so pomembne za predkazenski postopek.«
Na vladno službo za strateško komuniciranje smo naslovili podobna vprašanja, poleg tega pa smo jih vprašali še, kakšne posledice pričakujejo zaradi domnevno dvojnega snemanja ter ali že razpolagajo z identiteto morebitnega osumljenca.
Darijan Košir odgovarja: »Prosimo vas, da razumete, da je velika večina vaših vprašanj takšne vsebine in narave, da posegajo v samo srž in bistvo preiskave dogodka, o katerem sprašujete. Zaradi interesov preiskave vam žal o podrobnostih ne smemo in ne želimo govoriti.«
Je pa Košir pritrdil, da vse vladne seje, tudi tajne, snemajo v avdio- in videotehniki, dodal pa je tudi, da so bili vladni prostori, kjer so na dvojnem stropu nameščene snemalne kamere, nazadnje prenovljeni v času prejšnje vlade leta 2006.
Božič: Dvojno snemanje ni nobena težava
O tem, kako izvesti dvojno snemanje, smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, Arnesovim strokovnjakom za računalniško varnost. Ta meni, da tehnična realizacija takega snemanja ni nobena težava, »to je še najmanj. Odvisno je od tega, kakšna je postavitev kamer in kako velike so. Če je na vladi, kot pravite, res dvojni strop, potem je tam zagotovo dovolj prostora za t. i. videospliterje. Iz kamere se torej spelje signal, ki se da s pomočjo razdelilcev speljati tudi kam drugam kot na Gregorčičevo 20, kjer je snemalnica. To so detajli, ki so hitro rešljivi.«
S tehničnega stališča, pojasnjuje Božič, signalov torej ni težko razdeliti in skriti kablov pa tudi iz hiše – skozi že obstoječe jaške ali s priključitvijo na nerabljene optične kable – se da signale s pomočjo mikrovalovnega ali brezzičnega omrežja usmeriti do novih, »nepovabljenih kablov«.
Božič je pogovor strnil z naslednjimi besedami: »Pri takih instalacijah navadno ostanejo določeni fizični sledovi. Če so jih v tem primeru res zaznali, bo zadeva še zelo zanimiva. Če se bodo indici, ki jih omenjate, res potrdili, potem se spuščamo na področje vohunjenja znotraj države.«
