Neustavno omejevanje volilne pravice

Ljubljana – Ustava prepoveduje retroaktivno veljavo zakonov, je zakonodajno-pravna služba opozorila ob paketu sprememb večine volilnih in funkcionarskih zakonov, ki bi zapornikom prepovedal kandidirati in jim odvzel politične funkcije.

Zaradi opozoril pravnikov o neustavnosti je v preteklosti padel paket Muscolo, s katerim je Državljanska lista Gregorja Viranta poskušala prepovedati kandidiranje vsem, ki so v kazenskih postopkih. Štafeto je lani pred volitvami prevzela Zaab z blažjo zamislijo, da bi prepovedali kandidirati ali voditi vlado le pravnomočno obsojenim (takrat Janez Janša). Idejo je po volitvah Zaab spet obudil, predstavniki SMC, Desusa, SD in ZL pa so že odločili, da bodo šest volilnih in funkcionarskih zakonov popravili po skrajšanem postopku.

Pri najpomembnejšem, o volitvah v državni zbor, so si, tudi zaradi kritik o nespodobni naglici pri volilnih zakonih, ki smo jih objavili v Delu, premislili in ga bodo popravljali po običajnem postopku z več premisleka.

O paketu novel, o katerih bosta jutri razpravljala in glasovala odbor za notranjo politiko in mandatno-volilna komisija, zbor pa bi jih lahko uzakonil v nekaj tednih, je zakonodajno-pravna služba poslance opozorila, da so slabo pripravljene in lahko pomenijo kršitev ustave. Izrecno so na to opozorili pri zamislih o omejitvi pravice kandidirati in odvzemu mandatov v preteklosti že obsojenim. K načelom pravne države namreč sodi prepoved retroaktivne veljave zakonov, ki pomeni tudi, da že obsojenim ni mogoče naložiti dodatne kazni, ki v času, ko so kaznivo dejanje storili, ni bila predpisana. Pravna služba je opozorila, da paket za del volitev in funkcionarjev predlaga prepoved kandidatur in izgubo mandata ob obsodbi na vsako zaporno kazen, za del le, če je bil zapor posledica uradno pregonljivega kaznivega dejanja, del funkcionarjev, denimo vladni sekretarji, pa je izpuščen. V vseh novelah manjkajo določbe o pravnem varstvu za prizadete.

Pri predsedniku republike se zakonodajno-pravna služba čudi, ker ustava določa, da mu mandat lahko odvzame (le) ustavno sodišče z dvetretjinsko večino, poslanci pa bi zdaj uzakonili, da bi zadoščala vsaka obsodba navadnega sodišča. »Glede na to, da gre za funkcijo, ki po ustavi predstavlja republiko Slovenijo, njen obstoj pa mora biti trden in stabilen, kar izhaja tudi iz ustavno določenega načina prenehanja funkcije predsednika republike, je že na načelni ravni treba opozoriti, da je obseg proste presoje zakonodajalca pri določanju razlogov za prenehanje funkcije predsednika republike zelo omejen,« je opozorila namestnica vodje zakonodajno-pravne službe Nataša Voršič, ki posebej opozarja na ne povsem jasen nov institut, da bi predsedniku mandat lahko odvzel državni zbor, če »postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije«, vendar predlog ne določa postopka in organa, ki bo nezmožnost ugotavljal.

O institutu odpoklica župana, o katerem bo tudi po hitrem postopku odločal zbor, je v pravnem mnenju, ki ga je podpisala Saša Bricelj Podgornik, zapisano: »Ne zadosti standardom pravne države po določnosti, jasnosti in nedvoumnosti.«

K paketu je večje dopolnilo doslej predlagala opozicijska SDS, ki bi na volitvah prepovedala kandidirati obsojenim na več kot pol leta zapora za naklepna kazniva dejanja, pa tudi nekdanjim udbovcem – obveščevalcem za službo državne varnosti (SDV) – in vojaškim obveščevalcem (JLA) prejšnjega sistema.