Država bo dala več za Osnovno šolo Alojzija Šuštarja

US zahteva izenačitev financiranje državnih in zasebnih osnovnih šol v letu dni. V Sloveniji tri zasebne OŠ.

Objavljeno
06. januar 2015 13.45
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana − Država bo zasebnim osnovnim šolam morala v celoti poravnati stroške za izvajanje javno veljavnih šolskih programov, je odločilo ustavno sodišče. Doslej jim je država poravnavala le 85 odstotkov stroškov. Postopek so sprožili starši šoloobveznih otrok Anton in Bernarda Kokalj iz Vodic, Peter in Nika Gregorčič iz Ljubljane ter Zavod svetega Stanislava.

Starši so morali na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, katere ustanovitelj je Zavod svetega Stanislava, doslej namreč zaradi manjšega državnega financiranja doplačevati šolnino. Po sodbi, za katero je bilo pet ustavnih sodnikov, štirje so glasovali proti, bo moral državni zbor financiranje državnih in zasebnih osnovnih šol izenačiti v letu dni.

Zakaj spor

Pobudniki v sporu niso nasprotovali ureditvi, po kateri zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. So se pa pritožili, ker je Zavod svetega Stanislava leta 2011 za izvajanje javno veljavnega dela programa prejel 109.014 evrov manj sredstev, v prvi polovici leta 2012 pa 65.009 evrov manj, kot bi jih prejela primerljiva javna osnovna šola.

Menijo, da je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah, zato naj bi neenako zagotavljanje javnih sredstev kršilo enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave in enako varstvo pravic iz 22. člena ustave, saj za nižje financiranje ni razumnega in stvarnega razloga.

Poudarjajo, da je sporno le financiranje javno veljavnega dela programa, ne pa financiranje dodatnih učnih in drugih vsebin, ki jih starši plačujejo posebej kot prispevek za nadstandardni program. Zaradi izpodbijane določbe, ki je z uveljavitvijo ZOFVI leta 1996 zasebnim šolam omejila financiranje, so zasebne šole, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, financirane stoodstotno, zasebne šole, ustanovljene po letu 1996, pa zgolj 85-odstotno, so opozorili pobudniki spora.

Ker ne gre za verouk

Za odločitev o neustavnosti sedanjega financiranja se je ustavno sodišče odločilo, ker ustava zagotavlja pravico do brezplačnega osnovnega šolanja in tega ne omejuje glede na to, ali šolanje izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt.

Razveljavljena zdaj veljavna ureditev učencem zagotavlja brezplačno obiskovanje obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javnih šolah in na zasebnih šolah s koncesijo, ne pa tudi na zasebnih šolah, ki javno službo opravljajo brez koncesije. Kot razlog za razliko so iz državnega zbora navedli, da lahko izobraževalni programi zasebne šole, ki postanejo javno veljavni, vključujejo tudi vsebine, ki jih programi javnih šol ne vključujejo ali jih celo ne smejo vključevati (npr. financiranje konfesionalne dejavnosti).

Ustavno sodišče pa je v sodbi ugotovilo, da se dejansko financiranje na te dodatne dejavnosti, torej denimo verouk, sploh ne nanaša. Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese.

Drugi odstavek 57. člena ustave, je zapisano v razlagi sodbe, torej zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. To, opozarja ustavno sodišče, izhaja tudi iz določb pogodbe o sofinanciranju, v skladu s katerimi se dejavnost izvajanja javno veljavnega izobraževalnega programa osnovne šole (javne službe) sofinancira iz državnega proračuna (2. člen), kar ne obsega financiranja konfesionalne dejavnosti (3., 5. in 6. člen pogodbe).

Tudi iz priloženega programa devetletne katoliške osnovne šole v Zavodu sv. Stanislava izhaja, da verouk (kateheza) ne spada v sklop obveznega programa, temveč v sklop razširjenega programa, ki ni predmet pogodbe o sofinanciranju (2.1 točka posebnega dela programa).

Za sodbo, da mora biti položaj šol izenačen, so glasovali sodniki Miroslav Mozetič, Jan Zobec, Ernest Petrič in Mitja Deisinger, za je bila tudi sodnica Marta Klampfer.

Korpič - Horvat: To ne spada v polje ustavnih presoj

Štiri sodnice se s sodbo niso strinjale. »Starši učencev zasebne šole brez koncesije bi lahko zatrjevali, da je njihovim otrokom kratena pravica do obveznega osnovnošolskega izobraževanja le, če bi dokazali, da svojih otrok niso mogli vključiti v eno od osnovnih šol iz javne mreže osnovnih šol. Ker država vzdržuje javno mrežo osnovnih šol, menim, da ni dolžna financirati izobraževalnih programov, ki jih izvajajo zasebne osnovne šole brez koncesije,« je v ločenem mnenju ocenila sodnica Etelka Korpič - Horvat in opozorila še: »Odločitev o tem, koliko javnega denarja naj bo namenjenega zasebnim osnovnim šolam brez koncesije, spada v polje zakonodajalčeve presoje, in ne v polje ustavnosodne presoje. Pri tem pa ne gre za to, da država financira zasebne šole zaradi ustavne določbe, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev, marveč zaradi zagotavljanja pluralnosti (npr. svetovnonazorske).«

Proti so bile ob Korpič Horvatovi še sodnice Dunja Jadek Pensa, Jadranka Sovdat in Jasna Pogačar.