Nevarna politična razmerja na slovenski desnici

Ljubljana – Da se bližajo parlamentarne volitve, napovedujejo vzniki novih strank z desnim predznakom. Med novimi političnimi projekti kaže največji potencial stranka God Aleša Primca, ki se je v osmih letih aktivističnega dela dodobra izurila v veščinah političnega aktivizma.

Zadnjih nekaj mesecev in dobro leto pred parlamentarnimi volitvami je slovenska strankarska arena bogatejša za nekaj novih političnih strank. Značilno zanje je, da tokrat nastajajo na desnem polu, in ne na levem. To so stranka Glas za otroke in družine – God, Prstan in Reset, poleg njih pa so tu še NLS (Franc Kangler) in v določeni meri tudi politični projekt poslanca Bojana Dobovška z društvom Dobra država. Te se bodo pomerile s tradicionalnimi strankami desnice, kot so SDS, NSi in SLS, ki so absolutno gledano na zadnjih volitvah skupaj izgubile več kot 100.000 glasov. Zato se zastavlja ključno vprašanje, kako bodo novi politični projekti na desnici vplivali na razmerja moči. Predvsem pa, ali lahko strankam z desne uspe zbrati tako veliko podporo, da bi lahko oblikovale enobarvno koalicijo.

Analitik podjetja za trženjske raziskave Valicon Andraž Zorko nove politične projekte dojema kot spoznanje na zmerni desnici, da z Janezom Janšo in njegovo SDS ne morejo več osvojiti oblasti, po drugi strani pa so tudi v SDS spoznali, da sami ne zmorejo več mobilizirati dovolj volivcev. »Če bi vse navedene stranke na volitvah nastopile kot predvolilna koalicija po vzoru nekdanje koalicije Demosa, so možnosti za prevzem oblasti bolj konkretne. Realni domet tovrstne koalicije je od 350.000 do 400.000 glasov, kar bi jim ob trenutni konstelaciji sil in glede na rezultat volitev od leta 2008 naprej zagotovilo zmago na volitvah, ne pa tudi potrebne večine za vlado. Ta bi bila v tem primeru dosegljiva s pomočjo NSi ter stranke, ki je v Sloveniji – zdaj že z naskokom – na oblasti preživela največ časa, to je Desus,« meni Zorko.

Dileme SDS

Iz doslej objavljenih raziskav javnega mnenja lahko izluščimo nekaj sklepov, ki vplivajo na oblikovanje strankarskih strategij. SDS je, kot kažejo raziskave, že dlje kot leto dni vodilna stranka v državi. Vendar njena podpora ne odstopa toliko pred konkurenčnimi strankami z levice, zato je povsem jasno, da SDS pod okriljem Janeza Janše ne more sestaviti koalicije brez zaveznikov. Teh pa v politiki nima veliko.

Znano je, da sta se NSi in SLS že pred letom dni znašli na drugem bregu. Vemo tudi, da je predsednica NSi Ljudmila Novak večkrat javno povedala, da ne morejo sodelovati s SDS, dokler jo bo vodil Janša. Podobno stališče, čeprav ne tako radikalno, ima tudi predsednik SLS Marko Zidanšek, ki računa, da se jim bo prihodnje leto uspelo prebiti v državni zbor. Če je SDS trenutno v zelo hladnih odnosih s tradicionalnimi strankami desnice, s katerimi je v preteklosti oblikovala že dve vladi, Janša ne nasprotuje več (tako kot leta 2013) novim strankam na desnici.

Ko Primc vskoči

Kot ključni mož oziroma stranka za mobilizacijo na desnici se pojavlja Aleš Primc, ki je s pomočjo aktivistov iz Gibanja za otroke in družine ustanovil stranko Glas za otroke in družine – God. Kot je po ustanovitvi nove stranke povedal prvak SLS Marko Zidanšek, Primc ni novo ime v politiki, ampak prej staro, saj se je začel s strankarsko politiko ukvarjati že sredi 90. let, ko je bil predsednik mladih SKD. Po zlitju SKD in SLS je ostal v SLS in ni prestopil v NSi, kjer je z vztrajnim delom v strankinem podmladku Nova generacija uresničeval svoje politične ambicije, vrhunec pa dosegel, ko je postal predsednik glavnega odbora SLS, najpomembnejšega organa stranke.

Urednik revije Razpotja, nekdanji član SDS in bodoči doktor primerjalne zgodovine Luka Lisjak Gabrijelčič o Primcu pravi, da ni načelen človek, ampak prej populist iz šole SLS, premetene narave, ki se bo, če se prebije v parlament, dobro znašel. »Gre za nadaljevanje politike Marjana Podobnika z drugimi sredstvi in v drugačnih okoliščinah. Imamo opraviti s pragmatikom z izjemno sposobnostjo mobilizacije in smislom za politični šov. Je nekdo, ki v politiki uživa in ima odličen občutek za strahove in želje konservativnega volilnega telesa. Je bojevnik. Dvomim pa, da lahko služi kot vodja večjega, koherentnega in notranje diferenciranega gibanja, saj nima posebne afinitete do programskih vprašanj, državnih politik in bi zelo hitro prišel v spor z vsakomer, ki bi ga utegnil zasenčiti.«

Izzivanje sekularizma

Kako bo vstop nove stranke Glas za otroke in družine, ki se močno veže na cerkveno infrastrukturo, vplival na razmerja na desnici, je še vedno neznanka, je pa mogoče slutiti, da pomeni Primčev projekt največjo grožnjo NSi in SLS. Primc in Janša namreč tesno sodelujeta že vrsto let, to se najbolje manifestira pri Odboru 2014 in pri vodenju televizije Nova24TV, kjer je Primc predsednik programskega sveta. Luka Lisjak Gabrijelčič je prepričan, da Primčeva stranka najbolj ogroža SLS in NSi, dodaja pa, da ne bi računal na to, »da bo Primc dolgo ostal Janšev satelit: v orbiti SDS bo ostal natanko tako dolgo, kot mu bo ustrezalo«.

Vstop stranke God v javni prostor je pritegnil veliko pozornosti, ker zagovarja doslej neobičajna stališča (ukinitev pravice do splava) in javno razglaša svojo versko opredeljenost (prvi kongres so imeli tako rekoč v cerkvi). Zdi se, da Primčeva stranka izziva sekularno Slovenijo s takšnim delovanjem. Lisjak Gabrijelčič meni, da je v tem ključ Primčeve strategije. »Ugotovil je, da je vsaka reklama dobra reklama. Računa na neprestano pozornost vodilnih medijev, ki bodo poročali o njegovih, za slovenske razmere neobičajnih pobudah. Da ga bodo pri tem kritizirali in se norčevali iz njega, ni pomembno. Mediji ga bodo prikazovali kot norca in radikalca, ko bo imel priložnost, da se pojavi na javni TV, pa bodo volivci, predvsem desnosredinski, ugotovili, da pravzaprav govori razumne stvari, saj zna prilagoditi retoriko glede na publiko in okoliščine. Mislim, da mu bo s tem uspelo, ker je slovenska levica obsedena s katolištvom in si ne bo mogla pomagati, da ne bi na dolgo in široko poročala o čisto vsaki njegovi pobudi in izjavi. Tako kot Trump si namerava medijsko pokritost zagotoviti z izjavami in predlogi, ki so za medijsko sfero hkrati škandalozni in pikantni.«

Dileme NSi

Tudi Zorko je prepričan, da bo stranka Glas za otroke brez težav prestopila parlamentarni prag, je pa njen uspeh zelo odvisen od razmerja s SDS. Pri kalkuliranju razmerij na desnici poudarja vlogo NSi, ki se bo s pojavljanjem novih strank znašla v nezavidljivem položaju. »Ta stranka se je v zadnjem času večkrat javno, ne pa tudi z dejanji, distancirala od Janše in SDS. Če bo pristopila k temu taboru, bo izgubila večidel tega, kar je pridobila v zadnjem času in kar kaže trend v raziskavah javnega mnenja. Če ne, kot osamljeni jezdec na desni tvega, da ostane zunaj parlamenta, saj so vse tri novonastale stranke zanjo konkurenca, še najbolj Primčeva in nastajajoči Prstan, prva zaradi jasne krščanske usmeritve, druga zaradi – tako sklepam po nazivu 'liberalna' – gospodarskega programa, ki je sicer ena od prednosti te stranke,« pravi Zorko.