Tiskane izdaje
Ljubljana − Ministrstvo za pravosodje predlaga odpravo dosmrtnega zapora. Tako izhaja iz predloga novele kazenskega zakonika, objavljenega na spletnih straneh e-uprave, ki je že bil v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu so se tako odločili, ker da uvedba te sankcije sploh ni bila potrebna. Kazni dosmrtnega zapora sicer niso izrekli nikomur.
Kot so v predlogu zapisali na ministrstvu, predlog zakona sledi načelom humanosti in sorazmernosti kaznovanja ter prepovedi mučenja, hkrati pa izpolnjuje mednarodne zaveze upoštevaje načelo zakonitosti v kazenskem pravu. Če bo predlog sprejet, bo najvišja zagrožena kazen v slovenskem kazenskopravnem sistemu 30 let zapora.
Dosmrtni zapor je predlagalo pravosodno ministrstvo v času prve Janševe vlade, možnost njegovega izreka velja od novembra 2008.
Dosmrtni zapor se po sedanji zakonodaji lahko izreče za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresije. S takšno kaznijo se lahko kaznuje tudi storilce dveh ali več kaznivih dejanj terorizma, umora, uboja predsednika republike, jemanja talcev, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom in za najhujše oblike kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev.
Vendar sodišča še nikomur niso izrekla tovrstne kazni. Po ugotovitvah pravosodnega ministrstva se tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij ni prilagodil morebitni možnosti izvrševanja kazni dosmrtnega zapora.
Po mnenju pripravljavcev tokratnega predloga uvedba dosmrtnega zapora ni bila utemeljena z nobenim oprijemljivim argumentom, hkrati pa tudi niso pokazali nobene analize, ki bi utemeljevala potrebo po uvedbi tovrstne sankcije v slovenski kazenskopravni sistem.
Nad predlogom odprave dosmrtnega zapora so izrazili zadovoljstvo pri varuhu človekovih pravic in na Inštitutu za kriminologijo. Ne nasprotujejo ji niti na vrhovnem državnem tožilstvu in v Društvu državnih tožilcev Slovenije. O predlogu zakona so se izrekli štirje vrhovni sodniki − ena sodnica odpravo dosmrtnega zapora podpira, trije sodniki ji nasprotujejo. Menijo, da predlagatelj ni pojasnil razlogov za takšen predlog.
Predlog novele tudi strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Kot ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo zadoščalo dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje.
V kazenski zakonik se dodaja tudi nov člen potovanja v tujino z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do deset let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.
Predlagane spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po sedaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Takšen pogoj je po mnenju ministrstva pretiran in onemogoča pregon storilcev, zato predlagajo, da bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.
Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki se nanaša na javne uslužbence, ministrstvo predlaga, da se dvig predpisane kazni do enega leta zapora spremeni v do dve leti zapora.
Predlog spreminja tudi opis kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, tudi v tem primeru bo kaznivo dejanje mogoče storiti le z morebitnim naklepom. Višja bo tudi zagrožena kazen.
Na novo je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja, če so kršene pravice najmanj 20 delavcev, ali če skupen znesek prikrajšanja večji od 50.000 evrov. V tem primeru se predpiše zaporna kazen do petih let.
