Nič več sivolasih »mladoletnih« prosilcev za azil

Ljubljana – Slovenija je poleg Grčije edina članica EU, ki doslej ni poznala mehanizma za določanje starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Vlada je pred dnevi sprejela besedilo zakona, ki to spreminja, nevladne organizacije pa opozarjajo, da so tovrstna preverjanja sporna.

»Iz prakse izhaja, da v Sloveniji kot mladoletniki brez spremstva za mednarodno zaščito zaprosijo tudi osebe, stare do 35 let,« so v vladnem gradivu argumentirali uvedbo postopkov ugotavljanja starosti za mladoletnike brez spremstva. Po novem bi, če bi obstajal dvom, lahko odredili zdravniški pregled, ki ga opravi pediatrična klinika.

Vzroki, zakaj včasih celo možakarji, ki se jim nad sencami sem in tja že zasvetlika kakšen srebrn pramen, trdijo, da še niso praznovali 18. rojstnega dne, so precej očitni: obravnava in obseg pravic mladoletnikov, ki pri nas iščejo zaščito pred preganjanjem v domovini, so bistveno večji kakor za odrasle. Uvrščajo jih med ranljive osebe s posebnimi potrebami, kar upoštevajo pri nastanitvi in negi, dodelijo jim zakonitega zastopnika.

Kot so nam še pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), pri tem ni zanemarljivo, da »mladoletnikom brez spremstva ni zgolj zagotovljena posebna obravnava pri sprejemu, ampak navedeno dejstvo lahko vpliva tudi na samo vsebinsko odločitev o prošnji za mednarodno zaščito, saj so mladoletniki brez spremstva v določenih primerih lahko zgolj zaradi tega v izvorni državi izpostavljeni preganjanju oziroma resni škodi«.

Doslej so vsakogar, ki je trdil, da še nima 18 let, tudi šteli za mladoletnika. »Nemalokrat se je pozneje, ko so prosilci zapustili Slovenijo in so zaprosili za mednarodno zaščito v drugi državi, pokazalo, da gre za polnoletne osebe, in sicer na podlagi uporabljenih metod za ugotavljanje starosti v drugih državah članicah ali pa so se z resničnimi podatkih predstavili sami,« pravijo na MNZ.

Predlog zakona ne predvideva konkretne metode ugotavljanja starosti, temveč navaja, da se lahko odredi zdravniški pregled za njeno določitev. »To pomeni, da je stvar konkretnega zdravnika, katero metodo bo izbral za ugotovitev dejstev, to mu bo naloženo s posebnim sklepom,« pojasnjujejo na MNZ in dodajajo, da se metode v EU razlikujejo, tako rekoč vse države pa za to uporabljajo rentgenske naprave, na primer rentgen zapestja, zobovja, ključnice. »Pogost pristop je tudi kombinacija več metod, pri čemer se poleg rentgenskih uporabljajo tudi na primer socialni intervjuji in psihološka testiranja,« naštevajo.

Pomisleki nevladnih organizacij

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z begunci in prosilci za azil, imajo na vladne zamisli precej pomislekov. »Že maja smo na MNZ naslovili pripombe, ki jih niso upoštevali, vsaj v bistvenem delu, ki se nanaša na ukinitev brezplačne pravne pomoči in postopkov ugotavljanja starosti,« je poudaril Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. Avgusta so na MNZ znova naslovili predlog, ki ga je sopodpisal tudi strokovni direktor pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda. V njem so se strinjali s tem, da se uvedejo postopki za ugotavljanje starosti, vendar ti nikakor ne bi smeli vključevati postopkov z rentgenskimi žarki.

»Glede določitve starosti na podlagi zdravniškega pregleda se pojavljajo etični pomisleki med zdravstvenimi delavci. Glavni med njimi je vezan na obveznost zdravstvenih delavcev, da delujejo v najboljšem interesu svojih bolnikov. Poročanja podatkov o natančni starosti pacientov na podlagi preverjanja skeleta ali zob je tako etično sporno, še zlasti če ima posledice za posameznika,« menijo pri Slovenski filantropiji, kjer zagovarjajo multidisciplinaren pristop neodvisnih strokovnjakov s poznavanjem etničnega in kulturnega ozadja posameznika.

Nevladne organizacije so tudi proti ukinitvi brezplačne pravne pomoči in podpore svetovalcev za begunce, saj to po njihovem mnenju znižuje standard pridobljenih pravic, vlada pa to odločitev utemeljuje z javnofinančnim stanjem – konkretno 56.000 evrov manj izdatkov, po vladni razlagi pa predstavlja brezplačna pravna pomoč glede na zakonodajo EU višji standard od zahtevanega.