Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladne stranke so po začetnih idejah o nižanju minimalne plače v okviru varčevalnih ukrepov in razburjenju sindikatov, ki je sledilo, hitro naredile korak nazaj. Ne glede na bruseljska priporočila, ki zahtevajo večjo konkurenčnost naše delovne sile.
Čeprav je Gregor Virant konec maja letos po objavi priporočila evropske komisije o slovenskem reformnem programu, ko je Bruselj konkurenčnost povezoval prav z rezi v minimalno plačo, dejal, da se bere, »kakor da bi ga pisali v DL«, je danes za Mladino spregovoril v drugačnih tonih. Ocenil je, da je minimalna plača pomembna pridobitev socialne države, zato »je kar prav, da ostaja«.
S tem so se v njegovi stranki približali stališču druge koalicijske partnerice SD. Njihova ministrica Anja Kopač Mrak je namreč že ob sami predstavitvi protestirala proti ideji o posegu v najnižje plače. Že včeraj smo pisali, da je vlada razmišljala o dveh možnostih: zamrznitvi letnega usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedbi zakonske izjeme, ki bi po dogovoru posameznih delodajalcev in sindikatov omogočila izredno in časovno omejeno znižanje najnižje zajamčene plače v državi. To danes prejema okoli 50.000 državljanov, so izračunali v največji sindikalni centrali ZSSS, njihov voditelj Dušan Semolič pa se je ob omembi takšnega ukrepa postavil na okope v obrambi delavskih pravic. Vladi je med vrsticami zagrozil z že večkrat videnimi množičnimi protesti, zato se je zdaj očitno ohladila tudi politika.
Čeprav sta ukrep ministrski ekipi po naših neuradnih informacijah predlagala predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer, se je danes pokazalo, da imajo pomisleke tudi nekateri člani največje vladne stranke PS. »O rezih v minimalne plače se ne moremo pogovarjati, saj ti ljudje že zdaj komaj preživijo. Če že, razmislimo raje o razmerju med najvišjo in najnižjo plačo, ne da bi posegli v minimalne, ampak najvišje prihodke. Uzakonimo, denimo, njuno največje možno razmerje na 1 : 6, kot so to storile nekatere kooperative v tujini,« je za Delo predlagal poslanec PS Brane Golubovič.
Nižanje minimalne plače bi morda res zagotovilo novih 10.000 delovnih mest, pritrjuje izračunom vladnega urada za makroekonomske analize. »Toda kaj, ko bi s tem ustvarili isto število posameznikov na robu preživetja. Kakšna rešitev pa je to?« Takšno je Golubovičevo osebno mnenje in ne uradno stališče njegove stranke.
Poslanca PS pri razmisleku ne ustavi niti dejstvo, da je zdaj očitno že pokopan predlog pravzaprav del evropskih pričakovanj in da je takšen ukrep predviden tudi v programu stabilnosti, ki ga je vlada poslala v Bruselj. »Tamkajšnji uradniki se bodo morali počasi vprašati, ali živimo v Evropi, kjer solidarnost, sodelovanje in zaupanje nekaj veljajo, ali v Evropi dveh hitrosti, kjer je vsak zgodba zase,« kritično opozarja Golubovič.
