Tiskane izdaje
Ljubljana – Od vseh v 2. svetovni vojni okupiranih držav vprašanja vojnih reparacij nista uredili le Slovenija in Grčija. Tako naša država in oškodovanci druge svetovne vojne še vedno čakajo na odškodnine, ki naj bi jih plačala Nemčija. Vse pretekle vlade so se reševanju te problematike uspešno izognile, danes bo o tem v parlamentu na poslansko vprašanje Združene levice odgovarjal predsednik vlade.
Po pariškem sporazumu z dne 24. januarja 1946 je bilo nekdanji Jugoslaviji priznano 36 milijard dolarjev odškodnine za povzročeno vojno škodo, ki naj bi jo plačala Nemčija. Jugoslavija tega nikoli ni dobila. Na to že vrsto let opozarja društvo izgnancev Slovenije 1941 – 1945. V ta namen je bila leta 1992 ustanovljena medresorska komisija vlade. Njeno poročilo je obravnaval državni zbor leta 1994, ki je vlado pozval, naj pripravi celovito oceno vojne škode in pripravi zahtevek Slovenije do Nemčije, Italije in Madžarske in nadaljuje pogajanja za plačilo vojne odškodnine.
Poleg tega so poslanci pozvali vlado, naj ustanovi poseben sklad, v katerega bo Nemčija vplačala dogovorjeno vojno odškodnino. Zakon o uporabi sredstev pri lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je DZ sprejel leta 1995, je določil, da se 8,5 odstotka pridobljenih sredstev nameni v sklad za poplačilo vojne škode. Leta 2001 je DZ sprejel zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za fizično in psihično trpljenje ter za umrle. Materialno vojno škodo pa naj bi reševali s posebnim zakonom.
Mi in Grki
Ministrstvo za pravosodje je šele 2008 pripravilo osnutek zakona o povračilu gmotne škode, ki pa je za ta namen predvidel le 600 milijonov evrov, kar je predstavljalo dobro četrtino stvarne gmotne škode. Društvo izgnancev je predlagalo, da bi znesek dvignili vsaj za 35 odstotkov. Priprava predloga zakona je nato zastala, saj ga nova vlada zaradi ocenjenih stroškov ni uvrstila v normativni delovni program za leto 2009.
Sklepa DZ, ki je nalagal vladi, da pospeši pogajanja z Nemčijo za izterjavo vojne škode, do danes ni realizirala nobena vlada, pravi predsednica društva izgnancev Ivica Žnidaršič. Niti bivša država Jugoslavija niti samostojna Slovenija z Nemčijo nista sklenili mirovne pogodbe. Isto velja le še za Grčijo. Vse druge države, ki jih je okupiral tretji rajh, so z Nemčijo sprejele mirovno pogodbo in bolj ali manj uspešno rešile tudi vprašanje reparacij oziroma vojne odškodnine.
Ni dialoga z Nemčijo
Poslanci DZ so doslej na mnogih sejah postavljali vladi in zunanjim ministrom številna vprašanja o izterjavi nemškega dolga in pripravi zakona, ki naj bi prizadetim materialnim oškodovancev zagotovil vsaj simbolično poplačilo vojne škode. Na vsa vprašanja je bil odgovor, da se vlada ves čas trudi vzpostaviti dialog z Nemčijo, kar pa nikomur ni uspelo. Poskusi so se odvijali neformalno, izven načrtovanih protokolarnih aktivnosti, pri čemer se je Nemčija sklicevala na posojilo, ki je bilo že zdavnaj vrnjeno in na dejstvo, da z Nemčijo (še) ni sklenjen mirovni sporazum.
Nazadnje je društvo izgnancev lani naslovilo na predsednika republike in vlade vprašanje, ali sta nemškemu predsedniku Joachimu Gaucku, ki je bil v Sloveniji novembra lani, omenila vojno odškodnino. Predsednik republike je vprašanje odstopili v reševanje ministrstvu za zunanje zadeve. Iz kabineta predsednika vlade pa so jim sporočili, da so v tem mandatu prejeli že več pisem različnih civilnih iniciativ, ki so povezana s to problematiko. Zato so ministrstvo za pravosodje prosili za pripravo usklajenega odgovora (ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za finance, ministrstvo za delo). Ko bo stališče usklajeno z vseh vidikov, bodo odgovor še koalicijsko usklajevali, podpreti pa ga bodo morale tudi druge parlamentarne stranke, so zapisali.
Novo poslansko vprašanje
Po sukcesijski delitvi držav naslednic skupne države Jugoslavije je bilo sprejeto, da Sloveniji pripada 16 odstotkov skupnih terjatev. V primeru vojne škode to znese približno 3,5 milijarde evrov. Ker Slovenija tega ni prejela, je društvo izgnancev s problematiko seznanilo poslance Združene levice. Ti zato predsednika vlade sprašujejo, ali bo vlada končno začela z aktivnostmi, ki so ji bile naložene s sklepom DZ leta 1994? Ali bo zahtevala povračilo za povzročeno vojno škodo in ali bo pripravila zakon o poplačilu materialne vojne škode oškodovancem 2. svetovne vojne, ki do danes še niso bili niti simbolično poplačani?
