Nova vladna fronta: rezi v minimalne plače

Ljubljana – Več ministrov je potrdilo pisanje Dela, da vlada v sklopu protikriznih ukrepov razmišlja tudi o rezih v minimalne plače. Na mizi sta dva predloga; ukinitev usklajevanja najnižjih prihodkov z inflacijo in njihovo nižanje ob soglasju posameznih delodajalcev in sindikatov.

Gre za zakon, ki upošteva priporočila iz Bruslja in od naše države zahteva večjo konkurenčnost in liberalizacijo trga delovne sile. Hkrati pa je predlog tudi politično in socialno občutljiv, saj je nanj vezan tudi širši sistem plač v javnem in zasebnem sektorju. Zgolj omembo možnosti posega v minimalne plače pa so v sindikatih in koalicijski SD pričakali na nogah. »Najraje bi se postavila v položaj ministrskega kolega Karla Erjavca in dejala, da tu posegi niso dopustni. Gre za vprašanje ohranjanja dostojnega dela,« je po današnji seji vlade za STA dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD).

Po naših informacijah ostale koalicijske partnerice razmišljajo o spremembi zakona, ki bi omogočil izredno znižanje sedaj za vse dejavnosti enotno minimalno plačo – a le v času težkih gospodarskih razmer in če bi se tako dogovorila posamezni delodajalec in panožni sindikat. Znižanje naj bi bilo omejeno na največ 15 odstotkov, delodajalci pa si v tem času ne bi smeli izplačevati dobičkov. Finančni učinki ukrepa v proračunu za prihodnje leto niso predvideni, bi bili pa gotovo koristni za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, računajo naši viri v vladi. Drugi, politično sprejemljivejši predlog, predvideva zamrznitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo, v kar bi utegnili privoliti celo socialni demokrati. »Verjamem, da bomo na vladi našli neko rešitev in jo uskladili s socialnimi partnerji,« se je strinjala tudi Kopač Mrakova.

Semolič opozarja na posledice

»Roke stran od minimalne plače,« pa se je na predlog ostro odzval predsednik ZSSS Dušan Semolič. Kot poudarja, minimalno plačo v Sloveniji prejema okoli 50.000 ljudi, od njihovih prihodkov pa so odvisni še številni drugi družinski člani. »To so ljudje, ki za garaško delo v vseh pogojih prejemajo dobrih 400 evrov bruto. To, da vlada in Bruselj rešitev krize vidite v tej skupini ljudi, je obsojanja vredno. Naj se raje zaletijo v menedžerske plače, bonitete in bančni sistem, kjer se za napake kapitala samoumevno požira milijarde evrov,« argumentira vodja največje sindikalne centrale. Dodaja, da bi takšna logika pomeni vodo na mlin idejam, da bi bila minimalna plača odvisna od podjetja do podjetja in njihovih razmer. Namesto da bi bila v funkciji najnižjega možnega limita, koliko je osem ur dela vrednega na ravni vse države. Semolič vladno ekipo Alenke Bratušek (PS) zato tudi svari pred posledicami. »Vlada se igra z ognjem. Naj se ne čudijo, če bodo sledili za nekatere nepredvideni dogodki, ki jih bo do Bruslja hlapčevska politika še obžalovala,« zaključi sogovornik.

V vladi ocenjujejo, da bi lahko z ukrepom razbremenili gospodarstvo in zagotovili več deset tisoč delovnih mest. Pri tem se sklicujejo na ugotovitve vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, kjer so izračunali, da je domače gospodarstvo zaradi dviga minimalne plače in nižje konkurenčnosti od leta 2010 izgubilo okoli okoli 20.000 delovnih mest.

Spomnimo, minimalno plačo je pred tremi leti – ob začetku svetovne gospodarske krize – za 137 evrov oziroma dobrih 22 odstotkov dvignila tedanja vlada Boruta Pahorja. S tem si je njegova vlada pred referendumskim odločanjem o pokojninski reformi, malem delu in omejevanju dela na črno skušala zagotoviti zavezništvo s sindikati, a so ti poleti leta 2011 vseeno zahtevali odločanje ljudstva o omenjenih reformah in pripomogli k predčasnemu padcu vlade.