Tiskane izdaje
Predsednik republike Borut Pahor je med zadnjim dnevom uradnega obiska v Iranu odprl prostore novega slovenskega veleposlaništva, tri leta potem ko se je država odločila, da starega zapre. Odprtje veleposlaništva bo po prepričanju predstavnikov obeh držav omogočilo zbližanje odnosov na različnih področjih.
Prioriteto bo imelo gospodarsko sodelovanje, kar je bil tudi glavni namen Pahorjevega obiska v islamski republiki. Predsednik je s seboj vzel močno gospodarsko delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov 41 slovenskih podjetij. Ti so obisk izkoristili za iskanje potencialnih priložnosti in sklepanje novih pogodb. Po mnenju predsednika republike je odprtje slovenskega veleposlaništva v Iranu »simbolni in stvarni dokaz novega, srečnega in uspešnega sodelovanja med obema narodoma in državama«.
Slovenija je na gospodarskem področju po besedah ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, s katerim smo se po telefonu pogovarjali takoj po odprtju veleposlaništva, še pred leti uspešno sodelovala z islamsko republiko. Leta 2011, preden so bile proti Iranu sprejete mednarodne sankcije, je blagovna menjava med državama znašala 100 milijonov dolarjev, nato pa je močno upadla.
Informacije iz prve roke
Leta 2013 je Slovenija v okviru varčevalnih ukrepov v diplomaciji zaprla veleposlaništvo v Teheranu, kar se je kmalu izkazalo za napako. »Danes smo veleposlaništvo ponovno odprli in prepričan sem, da bo to dalo nov zagon odnosom, zlasti gospodarskim in da bomo [pri blagovni menjavi] v zelo kratkem času dosegli leto 2011,« je povedal Erjavec. Z Iranom ima Slovenija po besedah zunanjega ministra zelo dobre prijateljske in politične odnose. »Predsednik države se je sestal z vsemi glavnimi predstavniki iranske oblasti, vse to daje dobro podlago za razvoj ne samo gospodarskih vezi, ampak tudi odnosov na področjih kulture, izobraževanja in znanosti,« je povedal minister.
80-milijonski trg, ki se je z umikom sankcij prvič po dolgih letih začel odpirati, ponuja slovenskim podjetjem dobre možnosti, da se uveljavijo, slovenska država pa jim lahko pri tem pomaga. Po drugi strani obstaja tudi močan politični in varnostni interes za krepitev stikov. Razmere na Bližnjem vzhodu imajo neposreden vpliv na Slovenijo, je povedal minister, kot primer pa navedel problem nekontroliranih migracij. »Iran je pomemben tudi kot politični akter v regiji, njegova vloga se kaže v Iraku, Siriji, tako da je tudi s tega vidika odprtje veleposlaništva zelo pomembno. Informacije o dogodkih v regiji bomo lahko dobivali iz prve roke,« je poudaril Erjavec.
Po dolgem času novo veleposlaništvo
Država je po dolgem času spet odprla diplomatsko predstavništvo v tujini. Pričakovanja so velika, napovedi še večje. Slovenija bo v Iranu ponovno poskušala zgraditi tisto, kar je nekoč že imela. Zaprtje veleposlaništva leta 2013 je zmanjšalo njene možnosti za navezovanje stikov, potem ko je mednarodna skupnostu umaknila sankcije proti državi. Slovenija se v Iran vrača med zadnjimi evropskimi državami, a njena pozna vrnitev vseeno predstavlja pozitiven razplet.
Interes za krepitev sodelovanja s Slovenijo je v islamski republiki po oceni ministra za zunanje zadeve velik. »Vidijo nas kot članico EU, kot državo, ki je izvozno usmerjena, s konkurenčnimi izdelki in storitvami.« Zanima jih zlasti gospodarsko sodelovanje na področjih informatike, telekomunikacij, avtomatizacije železnic, na področjih znanosti in tehnologij, energetike, plinovodov, kmetijstva, ekologije in turizma. »Možnosti so tako rekoč neomejene,« je prepričan Erjavec, ključen izziv pa bo, kako čim bolje povezati slovensko gospodarstvo, da bo lahko enotno nastopilo na iranskem trgu. Državi bosta podjetjem pomagali tudi tako, da bosta ustanovili medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje.
Konec negativnega trenda
Cilj države je diplomacijo čim bolje uskladiti s potrebami slovenskih podjetji in jim tako pomagati priti do novih poslov. Zgodba z Iranom je zato pomembna tudi v kontekstu razvoja slovenske diplomatske mreže. Ta se je v zadnjih letih zaradi varčevalnih ukrepov v obdobju 2012-2013 občutno zmanjšala. Zaprla so se veleposlaništva v Lizboni, Stockholmu, Helsinkih in Dublinu. Zaprta sta bila tudi generalni konzulat v New Yorku in konzulat v Düsseldorfu. Ponovno odprtje veleposlaništva v Teheranu nakazuje konec negativnega trenda. »To je strateški korak z jasnim političnim sporočilom glede ambicij slovenske zunanje politike,« je med odpiranjem novih prostorov v iranskem glavnem mestu poudaril predsednik republike Borut Pahor.
Napovedi zunanjega ministra so ravno tako optimistične. »Pomembno je, da veleposlaništva želimo odpreti tam, kjer vidimo priložnosti za slovensko gospodarstvo. To je naš temeljni namen,« je pojasnil Erjavec. Slovenija je na podlagi sukcesije letos že dobila nazaj prostore nekdanjega predstavništva SFRJ v Maroku. »Upam, da bomo v naslednjem letu tam odprli veleposlaništvo,« velik interes za to po ministrovih besedah obstaja tudi znotraj gospodarstva. Z izjemo veleposlaništva v Egiptu, Slovenija na območju Afrike nima diplomatskega predstavništva. Po Erjavčevem mnenju bi vsaj eno veleposlaništvo rabili na zahodni obali celine. Maroko predstavlja dobro priložnost, med perspektivnimi državami pa je izpostavil tudi Senegal in Slonokoščeno obalo. Prihodnje leto bi lahko odprli tudi veleposlaništvo v eni od držav v Perzijskem zalivu.
Odpiranje diplomatskih predstavništev so v preteklosti ovirali pomisleki o financiranju. Erjavec verjame, da se ta sredstva v kratkem povrnejo. Delovanje enega veleposlaništva v povprečju stane pol milijona evrov na leto. Prepričan je, da lahko gospodarstvo s pomočjo diplomatske mreže sklepa takšne pogodbe, da ta sredstva skozi davke hitro pridejo nazaj v državni proračun.
Razpis za nove veleposlanike
Ime veleposlanika v Iranu bo predvidoma znano na začetku prihodnjega leta. Pred dnevi se je zaključil interni razpis za 12 veleposlaniških mest, ki ga je objavilo ministrstvo za zunanje zadeve. »Postopek je zaupen, procedure še tečejo, tako da izbire še niso opravljene,« nam je pojasnil minister, več bi moralo biti znano čez mesec ali dva. Nekatera od razpisanih veleposlaniških mest so za državo strateškega pomena, med njimi Berlin, Dunaj in Washington. Kandidate izbira posebna komisija, sestavljena iz uglednih pravnikov.
V razpis niso bila vključena tista veleposlaniška mesta, na katera bo država imenovala nekarierne diplomate. »Kar se tiče nekariernih diplomatov, bodo ti zapolnili dve mesti, tako kot je možno po zakonu.« Eno od teh bo mesto veleposlanika v slovenskem predstavništvu pri OECD, kjer je bil po Erjavčevih besedah sklenjen dogovor z ministrstvom za finance. Ker gre za specifično področje, klasični diplomati pa ne dosegajo tistih makroekonomskih znanj, ki so potrebna za opravljanje funkcije, bodo nanj predlagali usposobljenega strokovnjaka. »Moram pa povedati, da mora tudi tak strokovnjak izpolniti pogoje pred kadrovsko komisijo - znanje tujega jezika, štirinajst let izkušenj v mednarodnem prostoru.«
