Kakšna je prihodnost krščanske demokracije v Sloveniji in kakšne so možnosti za njeno politično pozicioniranje, sta ključni vprašanji, ki se porajata ob 15. obletnici delovanja stranke NSi. Veliko breme stranke, ki ima danes okoli 10.000 članov in pet poslancev v parlamentu, je zagotovo očitek, da deluje kot podaljšana roka stranke SDS.
Zato bodo usmeritve glede definiranja politične identitete v prihodnje ključne. Predsednica Ljudmila Novak ob tem pravi, da so »stabilni« in da bodo »še naprej delovali kot zmerna desnosredinska stranka, a z modernim pogledom na potrebe človeka«. Stranka, ki deluje v opoziciji, sicer pripravlja ukrepe za nižje davke, za jesen pa napoveduje predlog zdravstvene reforme.
Od sence SDS
Na vprašanje, kakšne so možnosti za politično pozicioniranje krščanske demokracije v Sloveniji, pa odgovarja, da je v Sloveniji – vse mogoče: »Politično okolje je zelo turbulentno. Kar se danes zdi nemogoče, je lahko že jutri mogoče. SDS je s 3,5 odstotka prišel do relativne večine, LDS pa s 36 odstotkov padel iz parlamenta.« Tonin tako ne verjame ocenam, da s pridevnikom krščanski demokrat v Sloveniji ne moreš uspeti. Nasprotno: »Prepričan sem, da se da priti do relativne večine.«
Kaj pa stalne opazke o tem, kaj naj bi bili v odnosu do SDS? S tem se po njegovem mnenju v stranki ne ukvarjajo. Odgovor na to je enostaven: »Izvajamo svoj program.« Temu, da imajo pogosto precej podobna stališča s SDS, pač ne morejo ubežati, dodaja, saj so del iste evropske politične skupine. »Ne gre za vprašanje podrejenosti ali nadrejenosti, ampak za sorodnost zaradi članstva v isti evropski politični družini.« In kakšni so sicer njihovi odnosi s SDS? »Dobri!« je kratek in jedrnat Tonin.
Še pred kratkim so bila tudi znotraj stranke trenja, koliko privoliti v vlogo satelita SDS. »Če je bilo za NSi do leta 2008 značilno, da je imela veliko notranjih sporov in pretresov, se je stranka po izpadu iz parlamenta konsolidirala. Od takrat naprej konfkliktov ni več, nekoliko bolj aktivno vzdušje je bilo v stranki le v času zadnjega kongresa, ko je Aleš Hojs kandidiral za predsednika, a je rezultat na kongresu vse povedal [Hojs 27 odstotkov, Novakova 73 odstotkov].«
Deset odstotkov!
Spomnimo, da je leta 2008 NSi z volilnim rezultatom 3,4 odstotka izpadla iz parlamenta, a se vanj, na predčasnih volitvah leta 2011 tudi ponovno vrnila. To je bil svojevrsten uspeh, saj to doslej ni uspelo še nobeni politični stranki.
Stranko bi sicer po junijski anketi volilo štiri odstotke vprašanih, maja 4,7 odstotka, aprila pa le 1,4 odstotka vprašanih. Merjenje je bilo opravljeno po aferi Veberkom, v kateri se je poslanec Matej Tonin precej izpostavil, in bi rezultat lahko pripisali temu, četudi je le desetina vprašanih razlog za nastanek politične krize tedaj videla v NSi in Mateju Toninu.
Pogled nazaj
NSi je bila ustanovljena 4. avgusta 2000, ko sta tedanja premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle izstopila iz združene stranke SLS+SKD in osnovala današnjo NSi. Bajuk je bil predsednik stranke do njenega odhoda iz parlamenta leta 2008. Stranko od takrat vodi Ljudmila Novak.