Ljubljana – Državljani Slovenije bodo 24. septembra na poziv državnega zbora odgovarjali na naslednje vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je DZ sprejel na seji 8. maja 2017?« Pobudnik referenduma Vili Kovačič pa bo datum referenduma izpodbijal na ustavnem sodišču .
Poslanci so na izredni seji DZ s 50 glasovi za in 18 proti podprli predlog odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ter za datum referenduma o zakonu o drugem tiru določili 24. september. Predlogu so nasprotovale vse opozicijske stranke, ki so menile, da bi moral biti referendum izveden na isti dan kot predsedniške volitve.
Železniška proga med Divačo in Koprom je postala ena ključnih točk na političnem bojnem polju, kjer se merijo moči med koalicijo in opozicijo. To se je napovedovalo tudi na plenarni seji državnega zbora, kjer so si vzeli kar pet ur za izvedbo preprostega opravila – določiti datum referenduma, na katerem bi okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev potrdilo ali zavrnilo zakon o drugem tiru, s katerim je vlada sestavila finančno konstrukcijo za gradnjo drugega tira.
Predsedniške volitve
Pobudnika referenduma Vilija Kovačiča so pri predlogu, da se referendum in predsedniške volitve izvedejo na isti dan, podprle vse opozicijske stranke, najodločneje pa SDS, ki je tudi prispevala levji delež podpisov pod referendumsko pobudo. Kovačič in opozicijski poslanci menijo, da je izvedba volitev in referenduma na isti dan finančno najbolj racionalna odločitev, ker bi tako prihranili okoli 2,5 milijona evrov.
Kovačič je danes že napovedal, da bodo na ustavnem sodišču izpodbijali datum referenduma. Zahtevo bodo odnesli v sredo in pozvali, »naj prednostno ukrepajo«. Kovačiču se zdi sporno, da bo začetek kampanje sredi parlamentarnih počitnic. »To je nedopustno in diskriminatorno do tistih, ki želijo v kampanji sodelovati ali biti kakorkoli udeleženi in pomagati,« je dodal.
V koalicijskih strankah pa tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič so zagovarjali stališče, da je referendum treba izpeljati čim hitreje, da bi vlada nato lahko po znani volji ljudstva vse sile usmerila v začetek gradnje drugega tira. V ozadju enih in drugih pa je bila preprosta računica – nasprotniki zakona računajo na to, da bi se referenduma udeležilo več ljudi zaradi volitev, vladna stran pa računa na nizko volilno udeležbo v primeru samostojnega referenduma in s tem na njegov neuspeh.













