Tiskane izdaje
Ljubljana – Mandat poslancu SDS Janezu Janši, ki mu ga je državni zbor, tako kot vsem drugim poslancem, potrdil na avgustovski konstitutivni seji, ostaja. Ali bo v prihodnje drugače, je odvisno od nadaljnjih odločitev državnega zbora – če jih bo sprejel.
Poslanske skupine že imajo mnenje strokovne skupine mandatno-volilne komisije (MVK), potem ko je skupina, v kateri so bili Dino Bauk, Franc Grad, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, v torek končala z delom in mnenje pred dvema dnevoma posredovala predsedniku MVK Mitji Horvatu (SMC). V mnenju, ki je spisano na 19 straneh, skupina v zvezi s prenehanjem mandata poslanca odgovarja na pet pravnih vprašanj, med drugim, kakšne so možne odločitve državnega zbora in meje njegove diskrecije pri odločanju o poslanskem mandatu. Skupina ne napotuje, katera od treh možnosti, ki so jih razdelali, je najbolj ustrezna. Ta odločitev je prepuščena poslancem. Ustavno dopustno pa je tako prenehanje mandata kot mirovanje mandata obsojenega poslanca.
O pravici biti izvoljen
Uvodoma strokovna skupina ugotavlja, da pravica biti voljen tako kot pravica voliti vsebuje več vidikov. Prvi je, da se lahko vsak posameznik pod enakimi pogoji poteguje za izvolitev v državne in lokalne organe, drugič, da pravica biti voljen pomeni pravico pridobiti mandat, in tretjič, da ta pravica vsebuje pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Pravnomočno obsojena oseba lahko kandidira za poslanca, ne glede na vrsto in težo storjenega kaznivega dejanja ter višino izrečene kazni.
Poslanci imajo na izbiro tri možnosti
Zakon o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Namen te določbe je zagotoviti učinkovito in svobodno izvajanje funkcije poslanca. Ko državni zbor o tem presoja, ima na voljo tri možnosti. Prvič, lahko ugotovi, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. O tem poslanci ne glasujejo. Drugič, državni zbor lahko odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar mora o tem posebej odločiti. Pri tem je smiselno, da oceni, ali bo lahko poslanec, kljub obsodbi in prestajanju kazni sodeloval pri delu državnega zbora. Če ugotovi, da poslanske funkcije ne more svobodno in učinkovito izvrševati, ima še eno možnost: to je mirovanje poslanskega mandata. V tem primeru gre res za poseg v pasivno volilno pravico obsojenega poslanca, vendar bi bil ta omejen na čas, dokler je poslanec v zaporu. Obsojenemu poslancu torej ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi ga pa mogel izvrševati, dokler je v zaporu.
Nadomestni poslanec
Strokovna skupina ob tem predlaga, da bi bilo, če bi se odločili za mirovanje poslanskega mandata, v prihodnje vredno razmisliti, če gre za dalj časa trajajočo kazen, o uvedbi instituta nadomestnega poslanca. Podobno kot v primeru, ko poslanec opravlja funkcijo ministra in se lahko vsak trenutek, če preneha biti minister, vrne na poslanski sedež.
Molk poslanskih skupin
V večini poslanskih skupin mnenje še proučujejo in se o njem še ne želijo izrekati. Le poslanec Združene levice (ZL) Matjaž Hanžek je že v torek, ko je prišla v javnost tudi informacija, da je vrhovno sodišče že odločilo o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili pravnomočno obsojeni v zadevi Patria, Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, povedal, da se zavzemajo za ugotovitev državnega zbora, da je Janši mandat prenehal. V primeru glasovanja o začasnem prenehanju mandata bodo glasovali proti. Prihodnji teden je sicer po napovedih Mitje Horvata pričakovati sejo mandatno-volilne komisije. Tudi v ZaaB bodo vztrajali pri tem, da državni zbor ugotovi, da je Janši prenehal mandat neposredno na podlagi zakona.
