Tiskane izdaje
Ljubljana − Predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl (SDS) je prekinila za danes sklicano sejo, na kateri bi razpravljali o sumih zlorabe pravosodja za politične namene. Povod za sklic je dogajanje, povezano s kazenskimi postopki proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki je bil obsojen v zadevi Vedeževalka, zaradi tega marca lani izgubil mandat državnega svetnika, kasneje pa je vrhovno sodišče ugotovilo, da so bile v tem kazenskem postopku na dveh stopnjah kršena tako pravila materialnega kot procesnega kazenskega prava. Zato je primer vrnilo v prvostopenjsko obravnavo.
Ker se nekdanji poslanec, državni svetnik in mariborski župan Franc Kangler seje komisije ni mogel udeležiti, saj ima prav danes novo obravnavo v zadevi Vedeževalka, je Irglova sejo prekinila. Eden od razlogov, da sta bili sodbi Okrajnega in Višjega sodišča v Mariboru razveljavljeni, je tudi ta, da je prikrite preiskovalne ukrepe proti Kanglerju odrejal preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča Janez Žirovnik, s katerim sta se s Kanglerjem v preteklosti srečevala v različnih vlogah. Nekoč je Kangler kot član parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb nadzoroval Žirovnika, ki je bil takrat svetovalec oziroma namestnik direktorja Sove. Žirovnik je kasneje kot preiskovalni sodnik odrejal nadzor nad Kanglerjem s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Znano pa je, da sta se Kangler kot poslanec in Žirovnik kot uslužbenec Sove nemalokrat znašla v konfliktnih situacijah. Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič je prepričan, da je kristalno jasno, da bi se moral Žirovnik iz postopkov proti Kanglerju izločiti, saj se zaradi preteklih dogodkov upravičeno poraja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Za zdaj sodnik nedotakljiv
V zvezi s to dilemo smo se obrnili tudi na sodni svet, ki se med drugim ukvarja tudi z vprašanji sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti. Odgovorili so nam, da ima stranka, ki meni, da ji je v kazenskem postopku kršena pravica do nepristranskega sojenja, po zakonu o kazenskem postopku možnost zahtevati izločitev konkretnega sodnika, o čemer odloča predsednik sodišča. V skladu s 25. členom ustave pa ji je proti negativni odločbi predsednika sodišča zagotovljeno tudi pravno sredstvo, in sicer pritožba.
Sicer pa bi kakršno koli opredeljevanje v trenutku, ko postopek še ni končan, sporoča sodni svet, njegovo opredeljevanje lahko pomenilo poseg v neodvisnost sodstva. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan le na ustavo in zakon ter splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Z njimi je zagotovljena neodvisnost sodstva in sodnikov kot temeljni postulat pravne države in poštenega sojenja. Posledično ne more in ne sme nihče posegati v neodvisni položaj sodstva in posameznega sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene. To velja tako za odnos med sodišči prve in druge stopnje kot za odnos nosilcev sodne uprave do posameznega sodnika in nosilcev drugih vej oblasti. Enako seveda velja tudi za sodni svet.
