O vladnih reformah 
bodo presojali državljani

Ljubljana – Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj z ministrom za delo Ivanom Svetlikom le nekaj ur po vrnitvi iz Bruslja, kjer je bil na mizi že predlog o podaljšanju delovne dobe na 67 let, državljanom sporočil: »Storili bomo vse, da bo reforma sprejeta. To bo odločanje o naši sedanjosti in prihodnosti. Ne o vladi, to boste izbirali na volitvah!« Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je o odločitvi sodišča dejal: »To je dobro sporočilo, a nas čaka še dolga in težka pot do nedelje, ko bodo ljudje šli na volišče.«

Ustavno sodišče je odločitev, ki je bila verjetno ena najtežjih doslej, sprejelo soglasno. Ob tem je tehtalo dve ustavni pravici: pravico do referenduma in pravico do socialne varnosti. Kot je pojasnila sodnica poročevalka Etelka Korpič Horvat, »ustavno sodišče ne more odločati na podlagi demografskih in ekonomskih projekcij in meril, ki jih tako vlada kot državni zbor utemeljeno upoštevata in na njihovi podlagi sestavljata socialno-ekonomsko politiko«. Za sprejemanje reformnih ukrepov, so sporočili ustavni sodniki, so odgovorni vlada, državni zbor, predlagatelji referenduma in volilci, ki odločajo na referendumu. »Ustavnopravno pa ti ukrepi niso merljivi, zato jih ustavno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker to ne sodi v njegovo pristojnost,« je pojasnila Korpič Horvatova.

Desus proti ...
Toda pakt bo težko sklenil v koaliciji, kjer reformi nasprotuje Desus. Karl Erjavec je odločitev ustavnih sodnikov ocenil kot dobro, saj je preprečila dodatne napetosti, ki so jih napovedovali sindikati. Predsednik Desusa je napovedal, da bo argumente proti reformi predstavil na več kot 200 občinskih odborih stranke in se pri tem udeleževal različnih javnih razprav. »Bolj ko se bo bližal dan odločitve, več bo tudi napetosti znotraj koalicije. Tako od katere izmed preostalih treh vladnih strank znova pričakujem pobudo, naj Desus zapusti koalicijo,« je še dodal Erjavec.

Proti reformi bo tudi največja opozicijska stranka SDS, ki bo v kampanji aktivno sodelovala. »Morebitna referendumska zavrnitev zakona ne bo pomenila zavračanja pokojninske reforme, ampak le popravni izpit za vlado,« so na spletni strani zapisali strankini seniorji.

... SLS pa za
V opozicijski SLS, ki je reformo v parlamentu podprla, so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali, njihov predsednik Radovan Žerjav pa napoveduje, da bodo v kampanji »ljudem povedali tisto, kar morajo slišati, in ne tistega, kar hočejo slišati«. Reformo podpirajo koalicijske stranke SD, Zares in LDS pa tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ekonomisti in gospodarstvo.

Odločitev ustavnega sodišča, da referendum bo, v Gospodarski zbornici obžalujejo. »S takšno odločitvijo postavlja Slovenijo v skoraj edinstven položaj na svetu. Le redkokje o tako pomembnem, sistemskem zakonu, ki ima tudi izrazite fiskalne učinke, odločajo neposredno volivci na voliščih,« je izjavil generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič. Gospodarstveniki so že napovedali, da se bodo aktivno vključili v referendumsko kampanjo. »Slovenija zdaj nujno potrebuje reformo pokojninskega sistema, ki bo lahko dolgoročno zagotovila finančno vzdržnost in socialno varnost, s tem pa omogočila primerno pokojnino in varno starost tudi prihodnjim generacijam upokojencev,« še pravi Hribar Milič.

Sindikati enotni

Reformi nasprotuje vseh sedem sindikalnih central. Včerajšnji poziv ministra za delo Ivana Svetlika, naj referendumsko pobudo – za katero bodo prihodnje dni še zbirali podpise – umaknejo, pa so zavrnili. »Pahor slepo sledi Merklovi in Sarkozyju,« je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič, ki kljub črnogledim gospodarskim napovedim v EU še vedno meni, da obstaja možnost delavcem bolj prijaznega dviga upokojitvenega praga.

Minister Svetlik je predstavil tri možne scenarije

Prvi je, da predlagatelji referenduma še enkrat premislijo in svojo pobudo umaknejo, drugi, da reforma na referendumu pade - v tem primeru bo morala vlada sprejeti ostre intervencijske varčevalne ukrepe, kar pomeni znižanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev, in tretji da reforma pade, vlada pa ne stori ničesar.

Odzivi stroke

Dr. Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete, ki je na javni obravnavi na ustavnem sodišču zastopal argumente ZSSS, pomembnost odločitve ustavnih sodnikov vidi predvsem v tem, »da so sodniki v odločbi jasno poudarili, kaj je pristojnost ustavnega sodišča in kaj ni. Odločitev sodnikov hkrati daje jasen smerokaz, kako bo ustavno sodišče odločalo v podobnih primerih, ko se bo, denimo, pred njim spet znašla še kakšna pomembna reforma. Odločba tudi ponazarja, kako ustavno sodišče vidi razmerja med tremi vejami oblasti, torej med državnim zborom in vlado na eni strani in ustavnim sodiščem na drugi.« Bugarič zdaj pričakuje normalno razpravo, v kateri bo vsaka stran prepričevala volivce s svojimi argumenti.

Dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta v Ljubljani: Pričakujem, da bo pokojninska reforma na referendumu zavrnjena, čeprav je vsekakor potrebna in nujna. Vendar se očitno moramo naučiti argumentirati, sprejemati in prenesti diskusijo na bolj razsodno raven. Pokojninska reforma je nujna, da se za prihodnje upokojence zagotovijo dostojne pokojnine. Če velja pregovor, je nekaj, kar lahko storiš danes, nespametno odlašati na jutri. Jutri po navadi to stvar narediš z večjim naporom. Pri pokojninski reformi to pomeni, da bo to več stalo tiste, ki se bodo upokojevali čez nekaj let, kot sedanje upokojence ali tiste, ki se lahko upokojujejo danes. Samo za to gre, kdo bo nosil večje breme.

Dr. Jože Mencinger, Pravna fakulteta v Ljubljani: Odločitev ustavnega sodišča je pričakovana. Če bo vlada dobro oglaševala, bodo mogoče celo volivci na referendumu reformo podprli. Ta je potrebna, vendar ne bo nobene tragedije, če ne bo podprta.

Ker je politika preveč strašila, je že bila narejena velika škoda. Več ljudi se je namreč upokojilo, kakor bi se, če politika ne bi ravnala tako nespametno. Težava pa so bonitetne agencije, ki jih mogoče jemljemo preveč zares. Na žalost jih tako jemlje ves svet. Bonitetne hiše delajo škodo po vsem svetu, ker njihovo mnenje izkoriščajo špekulanti za višanje obrestnih mer.

Kljub temu pa ne bo tragedija, če reforma ne bo podprta, ker bi se sistem tako ali tako počasi spreminjal. Doslej je bil delež v družbenem produktu grajen predvsem na zmanjševanju razmerja med pokojnino in plačo. Zdaj je pokojnine pripeljalo tako nizko, da je treba narediti poseg. Podaljšanje delovne dobe se zdi tako precej naravna stvar, ker dlje živimo.