Tiskane izdaje
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije je letos prejela 664 prijav lobističnih stikov. Poslalo jih je le 12 državnih organov (tabela). Polovica stikov z lobisti je bila zaradi vplivanja na sprejetje predpisa ali drugih splošnih aktov in polovica zaradi drugih zadev.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije zavezuje državne in občinske organe, da komisiji v treh dneh sporočijo vsak stik z registriranim ali neregistriranim lobistom. Komisija je sicer marca letos poročala o rekordnem številu zabeleženih lobističnih stikov, vendar kljub temu ocenjuje, da je še veliko nejavnih vplivov v zadevah javnega pomena, o katerih ni seznanjena, zlasti iz lokalnih skupnosti.
To je »sivo polje« nenadzorovanega lobiranja, saj je bilo v letu 2014 prejetih le nekaj zapisov lobirancev, letos pa le dva. Komisija dopušča možnost, da pri navedenih subjektih ni bilo lobističnih stikov, vendar je to malo verjetno. Predsednik Slovenskega združenja lobistov Mihael Cigler poleg tega opozarja še na stike iz tujih organizacij – o katerih tudi ni prijav – v okviru privatizacije in vpliva na državne odločitve iz mrež mednarodnih odvetniških in finančnih institucij kot drugih interesnih organizacij ali političnih strank.
KPK je letos prejela zgolj pet prijav lobiranja, ki so jih opravili registrirani lobiranci (lani 21). Vse druge pa so opravili neregistrirani. Zakon sicer določa, da lahko lobirajo le registrirani lobisti – teh je do zdaj 61. Dopušča pa tudi izjeme, med katere spadajo osebe, ki lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposlene, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavniki interesnih organizacij.
Teh stikov je največ in predstavljajo velik problem. Komisija namreč neprofesionalnih lobistov (tistih, ki se jim ni treba registrirati pri komisiji) ne more nadzirati, saj jim ni treba oddajati poročil o svojem delu, zato komisija posredovanih podatkov ne more preveriti. Tudi pojav »vrtljivih vrat«, ko so nekdanji funkcionarji dejavni kot lobisti, je nenadzorovan. Obdobja mirovanja, v katerem so jim ti stiki prepovedani, niso učinkovita.
Komisija je lani 15 registriranim lobistom, ki niso oddali letnih poročil za preteklo leto, izrekla opomin, uvedeni so bili trije postopki o prekršku, v zvezi s katerimi so izdali eno odločbo in dve pisni opozorili. Letos komisija še ni izrekla sankcij.
Ministrstvo za javno upravo meni, da je na področju lobiranja potrebno dodatno ozaveščanje potencialnih lobirancev o zakonskih obveznostih. Zato so že januarja pripravili letak, ki predstavlja vodnik ravnanja za funkcionarje in javne uslužbence v primeru lobiranja. Prav tako so na tem področju v skladu s programom ukrepov vlade za preprečevanje korupcije 2015–2016 predvidena dodatna usposabljanja. Do konca leta pa naj bi pripravili osnutek celovitih sprememb zakona.
