Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za finance je danes objavilo besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je v četrtek potrdila vlada.
Po oceni se bo v državni proračun v letu 2014 nateklo 183 milijonov evrov, po koncu triletnega prehodnega obdobja pa 197 milijonov evrov letno. Prihodki občin naj bi ostali vsaj na enaki ravni kot doslej.
Ministrstvo na finance ocenjuje, da bo skupni prihodek iz naslova tega davka v prvem letu veljavnosti, v letu 2014, znašal 375 milijonov evrov. Ob upoštevanju polovične delitve med državo in občinami bi tako prihodek državnega proračuna znašal 187,5 milijona evrov.
Ker pa je predvideno triletno prehodno obdobje, v katerem bo davek v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga leta 2012 obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - skupno 192 milijonov evrov -, bo treba občinam zagotoviti razliko. Tako je predviden priliv v državni proračun v letu 2014 183 milijonov evrov.
Predlog proračuna za leto 2014, ki je v DZ, predvideva 205 milijonov evrov priliva iz naslova tega davka. Minister za finance Uroš Čufer je v četrtek dejal, da je še dovolj možnosti za zagotovitev razlike, tako da proračuna ne bo treba popravljati.
Z letom 2015, ko se bo davek za stanovanjske nepremičnine obračunaval od celotne posplošene vrednosti (ne le od 85 odstotkov te vrednosti, kot bo veljalo za leto 2014), ministrstvo pričakuje 197 milijonov evrov letnega prihodka v državni proračun. Zaradi zagotavljanja potrebne razlike občinam bodo proračunski prihodki še dve leti okoli pet milijonov evrov nižji, po izteku prehodnega obdobja, z letom 2017, pa je predviden priliv 197 milijonov evrov.
Občine naj bi torej v prvih treh letih prejele enak znesek, z letom 2017 pa bi, če bi ostale pri v zakonu določenih stopnjah, nižji prihodek imelo 60 občin. Občine bodo lahko že z letom 2015 stopnje za svoj del davka zvišale ali znižale za do 50 odstotkov. S tem bi si po navedbah ministrstva lahko zagotovile vsaj enak obseg prihodkov.
Davčni zavezanci bodo lastniki nepremičnin, v primerih finančnega najema lizingojemalci, v primerih služnosti imetniki služnosti, v primerih neprofitnega najema pa najemniki.
Davčna osnova bo celotna ocenjena vrednost nepremičnine, kot jo je ugotovila geodetska uprava, z izjemo stanovanjskih nepremičnin v prvem letu veljave davka, ko bo davčna osnova 85 odstotkov ocenjene vrednosti.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne 0,50 odstotka. Za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, bo davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Za zaščito najbolj socialno ogroženih zavezancev je predvideno, da bodo prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine. Invalidi na invalidskih vozičkih bodo zaradi potrebe po večjem stanovanjskem prostoru po predlogu plačevali 30 odstotkov nižji davek.
Za poslovne in industrijske nepremičnine je predlagana stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte 0,40 odstotka.
Kmetijski objekti bi bili obdavčeni po stopnji 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa po stopnji 0,50 odstotka.
Kmetijska zemljišča bi bila obdavčena z 0,15-odstotno stopnjo, gozdna zemljišča pa z 0,07-odstotno stopnjo. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo je predlagana stopnja 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 0,40 odstotka ter za zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča 0,50 odstotka, razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za katere se določa stopnja 0,15 odstotka.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike in sakralne objekte ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Neobdavčene ne bodo tudi nepremičnine za konzularna predstavništva ter nepremičnine v lasti mednarodnih organizacij in institucij EU, javno dobro in gospodarska javna infrastruktura (ceste, železnice, vode).
Občine bodo lahko letom 2015 davčne stopnje v svojem delu davka zvišajo ali znižajo za polovico. Stopenj pa ne bodo smele znižati občine, ki so v prejšnjem letu iz proračuna prejemale izravnavo. Poleg tega občine ne bodo smele spreminjati stopenj za nelegalne gradnje. Stopenj za kmetijska in gozdna zemljišča, stavbe za javno rabo in za nepremičnine za namene obrambe ne bodo smele povečati.
Lastniki nepremičnin bodo glede na predlog zakona do 1. februarja 2014 prejeli obvestila s podatki o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti, davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
Zoper odločbo o odmeri davka bo dovoljena pritožba skladno z zakonom o davčnem postopku. Če se bo pritožba nanašala na katerega od podatkov v registru nepremičnin (med njimi tudi o posplošeni tržni vrednosti), bo geodetska uprava ugotavljala, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov. Če bo podatke spremenila, bo davčna uprava te podatke upoštevala pri odmeri davka v naslednjem letu.
