Tiskane izdaje
Po odločitvi slovenske vlade, da imenovanje arbitra, ki bo odločal v postopku določanja meje med Slovenijo in Hrvaško – za enak korak se je odločila tudi hrvaška stran, ki je sicer od arbitraže odstopila – prepusti predsedniku arbitražnega sodišča Gilbertu Guillaumu, se celotna zgodba seli v Haag.
Odločitev, kdo se bo pridružil članoma arbitražnega sodišča Vaughanu Lowu in Brunu Simmesu, je zdaj v rokah prvega moža arbitražnega sodišča. Arbitražna pravila mu ne določajo roka, do kdaj mora imenovati slovenskega in hrvaškega arbitra, premier Miro Cerar pa pričakuje, da bo to storil čim prej, do konca avgusta ali v začetku septembra. Po kakšnem ključu bo o popolnitvi sestave sodišča odločil 84-letni predsednik arbitražnega sodišča Guillaum, je težko reči. Ena od možnosti je, da arbitra izbere s seznama možnih kandidatov, ki je bil sestavljen pred leti in s katerega so bili izbrani tudi sedanji (nekateri od njih seveda že nekdanji) arbitri. Velja pa, da je novima arbitroma treba dati čas, da se seznanita z vso dokumentacijo in argumenti, ki sta jih v dosedanjih postopkih izpostavili obe strani.
Po tem, ko bo sodišče spet v popolni sestavi, je pričakovati, da bo najprej poskušalo razjasniti, kaj se je dogajalo v zadevi Pirangate in kakšno težo za nadaljevanje postopka ima omenjena afera. Če bi ugotovilo, da je bil postopek bistveno kršen, bi lahko sodišče delo končalo, vendar je po dosedanjih odzivih iz Haaga sklepati, da se to ne bo zgodilo in da bo arbitražno sodišče delo nadaljevalo. Hkrati mora odgovoriti tudi na zahtevo Hrvaške, da izstopi iz postopka. Ovir na poti do dokončne odločitve pa s tem še ni konec, saj je naša soseda že dala vedeti, da bo, čeprav je izstopila iz arbitraže, kljub temu spremljala, kdo bosta nova arbitra. Tudi o (ne)pristranskosti predsednika haaškega sodišča Guillauma se ji namreč že porajajo dvomi.
Po prvotnih napovedih naj bi bila odločitev haaškega tribunala znana decembra. Vendar jo lahko pričakujemo nekoliko kasneje, pri čemer je zaradi novih okoliščin možen tudi razpis nove ustne obravnave. Hrvaška je že vnaprej sporočila, da odločitve ne bo spoštovala, saj je bila zaradi prisluškovalne afere in domnevnega poznejšega vtikanja dokumentov v arbitražne spise na slovenski strani po njenem povsem omajana verodostojnost arbitražnega postopka. Hrvaška je vsaj za zdaj, tudi glede na odzive EU, v svojih dejanjih in interpretacijah videti neprepričljiva in osamljena, kar pa še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje.
