Tiskane izdaje
Ljubljana – Načrti vlade v boju s sivo ekonomijo so postali oprijemljivejši. Danes je sprejela skupni program s celo paleto – zaenkrat še večinoma opisnih – ukrepov, s katerimi želi omejiti ta negativni fenomen, ki po mednarodnih analizah nacionalnemu proračunu na leto »odžre« kar 24,1 odstotka BDP.
Vlada se bo boja s sivo ekonomijo lotila s sektorskimi in horizontalnimi ukrepi (nekateri ključni so objavljeni v tabeli med fotografijami). Celoten program ukrepov je prejšnji teden že predstavila socialnim partnerjem, ki so ga sicer podprli, a so za zaprtimi vrati zahtevali uvedbo pravih davčnih blagajn. Da se to lahko zgodi, je danes spet napovedal minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki program za boj proti sivi ekonomiji koordinira med posameznimi ministrstvi.
Trenutno od 1. julija veljajo »virtualne« davčne blagajne, ki preprečujejo le naknadno spreminjanje računov. Židan pravi, da bo vlada do konca novembra odločila, ali bo z začetkom prihodnjega leta uvedla tudi davčne blagajne, kakršne imajo, recimo, na Hrvaškem. To se bo zgodilo, če ne bo zadovoljna z davčnimi prilivi, ki so jih sprožili že sprejeti ukrepi na tem področju.
Za 17 milijonov evrov več davkov
Kot je obljubila prejšnji teden, je vlada predstavila davčni izkupiček, ki se je v proračun natekel od začetka julija. Teh prilivov je bilo za 17 milijonov evrov, a po besedah ministra za zdaj še ni jasno, kolikšen delež od tega je posledica višjega DDV in koliko je zaradi boljšega in ostrejšega pobiranja davkov na terenu. Podrobnejše izračune naj bi imela na voljo novembra. Koordinacija izkušenj glede davčnih ukrepov poteka tudi s sosednjo Hrvaško, kjer so po besedah Židana z davčnimi blagajnami zavezanci do polletja prijavili za 1,7 milijarde evrov več prihodkov, neto davčni izkupiček za hrvaški proračun pa je dosegel 130 milijonov evrov.
Na leto 100 milijonov premalo
Po ocenah vlade vsaka milijarda evrov sive ekonomije pomeni 100 milijonov evrov neto izgube za proračun. Če bi obseg sive ekonomije zmanjšali za polovico – kar je okvirni cilj sprejetega programa –, bi to pomenilo vsaj okoli 200 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov.
Sprejeti program, ki se bo še dopolnjeval, med drugim predvideva zajezitev dela na črno, krepitev inšpekcijskih služb, več regulacije pri izvajanju javne zdravstvene dejavnosti in denarne kazni za črnograditelje. Davčni nadzor se povečuje tudi pri gotovinskem poslovanju, trošarinskih obveznostih, administrativnih ovirah, prihodnji teden pa se bo v Sloveniji začela tudi vseevropska kampanja ozaveščanja državljanov o negativnih učinkih sive ekonomije.
