Pravica do splava: od ustavne pravice do provokacije

Film Čudež življenja razburja javnost. Prepoved splava je civilizacijski korak nazaj.

Objavljeno
07. oktober 2016 20.24
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana – Projekcija filma Čudež življenja na pročelju frančiškanske cerkve, ki jo še vedno predvaja zavod Živim, vse bolj prerašča v ideološki boj. Ena od koalicijskih strank, SD, se je odločila sprožiti tudi postopek na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve.

»Tožena« stranka je zavod Živim. Proti njemu je SD oddala prijavo o sumu kršitve določb zakona o medijih oziroma zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah na pristojno institucijo, in sicer Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), zaradi predvajanja filma na pročelju frančiškanske cerkve v Ljubljani. Socialni demokrati menijo, da izdajatelj medija zavod Živim s predvajanjem filma, ki se prikazuje na pročelju cerkvenega objekta na Prešernovem trgu, krši zakon o medijih. Ta namreč določa, da mora izdajatelj medija pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zavod pa tega ni storil. Skladno z zakonom o medijih se z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva, predvajana vsebina pa bi tako po mnenju SD lahko pomenila tudi kršitev spoštovanja človekovega dostojanstva. V SD menijo, da film prikazuje vsebino na način, da pri gledalcih vzbudi vtis, da je splav nekaj slabega in neprimernega, v slovenski ustavi pa je v 55. členu jasno zapisana pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. V stranki zato v predvajanem filmu vidijo tudi prefinjen napad na ustavno ureditev, saj poskuša pri gledalcih ustvarjati vtis o neprimernosti splava.

Toda Akos je prijavo SD zavrnil, saj po njihovi presoji »v primeru predvajanja videovsebine na pročelju nekega objekta ne gre za izvajanje televizijske dejavnosti ali razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, saj se zadevna videovsebina ne razširja po elektronskih komunikacijskih omrežjih, ki so pogoj za izvajanje televizijske dejavnosti ali ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo. Prav tako ne gre za oglaševanje v televizijskih programih ali avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo po veljavni zakonodaji.«

Zloraba moči

V Gibanju za otroke in družine, ki ga vodi Aleš Primc, vidijo v ravnanju SD in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki sta sprožila inšpekcijske postopke »proti zagovornikom pravic nerojenih otrok«, zlorabo moči. »Nerojeni otroci so najbolj nemočni in šibki ter zato potrebujejo največjo zaščito. Nerojeni otroci v Sloveniji še nimajo pravice do življenja, zdaj pa očitno, po mnenju SD in Jankovića, ne smejo imeti niti zagovornikov, ki bi se borili za njihove pravice,« sporočajo iz gibanja. Aktivnosti zavoda Živim so podprli tudi v Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Njen tiskovni predstavnik Tadej Strehovec je sporočil, da SŠK podpira vse dogodke v podporo spoštovanju človeškega življenja. Prepričani so, da so aktivnosti zavoda sestavni del ustavno zagotovljene pravice nedotakljivosti človekovega življenja, svobode izražanja in verske svobode.

Poziv k spoštovanju življenja

Tudi varuh človekovih pravic v predvajanju filma, ki je naletel na ogorčene odzive posameznikov, nevladnih organizacij in ljubljanske mestne občine, ne vidi nič spornega. »Mnogi so vsebino filma ob prizadevanju žensk na Poljskem za že dosežene pravice razumeli kot pozivanje k ukinitvi že doseženih pravic v Sloveniji. Vendar varuh ocenjuje, da njegova vsebina ne krši pravic in svoboščin posameznic in posameznikov, saj poziva k spoštovanju življenja, kar je osnovna človekova pravica. Po naši oceni tudi ne poziva k spremembi uveljavljene ustavne pravice, saj predstavlja le izbiro za življenje še nerojenih otrok, končna odločitev o tem pa je skladno z ustavno pravico prepuščena vsaki posameznici. Opozarjamo, da moramo dosledno spoštovati raven težko pridobljenih pravic na tem področju, vsaka sprememba bi namreč pomenila korak nazaj. Stališče, da niti razprava o posamezni ustavni pravici ali svoboščini ni dovoljena, bi vendar zanikalo demokratično ureditev, na kateri temeljita naša družba in država,« je sporočila svetovalka za odnose z javnostjo Nataša Kuzmič in dodala, da je varuh ocenjeval zgolj vsebino kratkega filma, ne pa morebitnih nepravilnosti ali nezakonitosti pri načinu javnega predvajanja, kar pričakuje od pristojnih organov.

Ofenziva cerkvene ideologije

Projekcija filma je naletela na le nekaj političnih odzivov. V največji vladni stranki SMC pravijo, da trdno in neomajno zagovarjajo ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je ena od temeljnih pravic in svoboščin ter civilizacijska pridobitev. V Iniciativi za demokratični socializem, ki je del Združene levice, poudarjajo, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok neodtujljiva ustavna pravica. Hkrati opozarjajo, da se je začela kampanja 40 dni za življenje, ki ga organizira zavod Božji otroci, v okviru katere bo organizirana akcija Molitev za življenje v okolici leonišča in ljubljanske porodnišnice. Ostro nasprotujejo poskusom omejevanja odločanja posameznic ter kršenju njihovih civilizacijskih in ustavnih pravic. Pri Časopisu za kritiko znanosti pa vidijo v javnem predvajanju filma inkvizicijski napad na telesno in duševno dostojanstvo žensk. Slovenija je sekularna država, zato je treba na to dejstvo »ob ofenzivi cerkvene ideologije, katere namen je prilaščanje ženskega telesa in regulacija rojstev, zdaj in v prihodnosti večkrat opozarjati«. Zato pozivajo k vztrajni upornosti do »domnevne pristojnosti in dozdevne avtoritete, ki si jo katoliška cerkev samovoljno pripisuje, ko vsem prebivalcem in prebivalkam vsiljuje svoje sodbe in načela – v nasprotju z človekovim dostojanstvom in telesno integriteto.«