Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor DZ za zunanje zadeve se je danes izrekel proti posvetovalnemu referendumu, na katerem bi v skladu z vloženim amandmajem ZL ljudi povprašali o njihovem mnenju glede trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta). O tem bo na plenarni seji sicer dokončno odločal DZ, ki ga mnenje odbora ne zavezuje.
V ZL so sprva želeli na posvetovalnem referendumu ljudi povprašati, ali so za ratifikacijo sporazuma Ceta, pa tudi njegovega »ameriškega brata«, sporazuma med EU in ZDA, poznanega pod kratico TTIP. Vendar so, kot je v imenu predlagatelja pojasnil poslanec Matej T. Vatovec, predlog kasneje na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ spremenili, prav tako pa so s tem, kot so prepričani, odpravili pomisleke, ki jih je v svojem negativnem stališču do izvedbe referenduma prejšnji teden izpostavila vlada.
Poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Tako ZL sedaj predlaga, da državljani na referendumu odgovorijo na vprašanje, ali so za to, da se v Sloveniji uveljavi Ceto. Iz vprašanja je odpadel TTIP, ki je še v fazi pogajanj, zato o njem ni mogoče odločati, prav tako pa se vprašanje bolj kot na sam akt ratifikacije osredotoča na vsebino Cete.
Kot je poudaril Vatovec, je Ceta »širšega pomena za državljanke in državljane, ne samo za institucijo države kot takšno«. Kot je poudaril, v zvezi s sporazumom ostaja veliko odprtih vprašanj, stranke pa nimajo mandata, da končno odločitev o ratifikaciji sprejmejo same.
Mnenje, da je tovrsten referendum na mestu, je delil tudi slovenski evropski poslanec Igor Šoltes. Poslanka Alenka Bratušek (NP) pa je spomnila na številne neznanke in menila, da bi bila referendumska kampanja priložnost za razjasnitev, kaj takšen sporazum za državo in ljudi prinaša.
Poslanec ZL Luka Mesec je poudaril, da v stranki hočejo referendum, ker je vlada v pogajanjih o Ceti padla na treh ključnih točkah - v sporazumu je še vedno mehanizem mednarodnega arbitražnega sodišča (ICS) za razsojanje v sporih med vlagatelji in državo, neustrezna je zaščita vodnih virov, Kanada pa se ni odrekla načelu tveganja pri standardih varne hrane. »Ne bojimo se Kanade. Bojimo pa se tega sporazuma in tega, kar prinaša,« je poudaril.
Na drugi strani so koalicijski poslanci trdili, da trenutek za referendum ni pravi. Milan Brglez (SMC) je izrazil prepričanje, da gre v sporazumu, vsaj dokler je v njem mehanizem ICS, za prenos dela suverenosti na novo entiteto. To pomeni, da bi za ratifikacijo Cete v DZ potrebovali dvotretjinsko večino, ki pa je trenutno ne vidi. Zato bo v primeru, da se nič ne spremeni, pred potrjevanjem potreben referendum - vendar ne posvetovalni, ampak zavezujoči.
