Tiskane izdaje
Ljubljana − Predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo, je danes uspešno prestal drugo obravnavo na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko. Odbor je sprejel več dopolnil koalicije, opozicijski pa niso dobili zelene luči.
Na odboru za finance in monetarno politiko je danes potekala druga obravnava predloga zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo. Zbrane je uvodoma nagovoril premier Miro Cerar in opozoril, da je sprejetje zakona zelo pomembno za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo države in njen ugled.
Z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu se bo določilo izvajanje te zahteve, predlani zapisane v ustavo. Fiskalno pravilo govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo z javnimi dajatvami, vendar za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Za sprejem zakona je v DZ potrebna dvotretjinska večina.Cerar je uvodoma poudaril, da je zakon o fiskalnem pravilu pomemben z več vidikov - s formalnega vidika gre za uresničitev ustavne zaveze, z vsebinskega vidika pa se s tem postavlja temelj za vzdržne javne finance, »ki so eden od temeljev uspešnega delovanja družbe«.
Ker je za sprejetje zakona v DZ potrebna dvotretjinska večina, potrebujemo široko politično soglasje, ki presega okvir parlamentarne koalicije, pomeni pa tudi, da bo kar nekaj časa po sprejemu ostal nespremenjen, je dejal premier. »Tako je tudi prav,« je dejal in dodal, da je zato še toliko bolj pomembno, da ostane zakon konsistentna in zaključena celota.
Evropska komisija tik pred tem, da vloži tožbo
»Moja ocena je, da so vse dopolnitve, ki se odražajo v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, smiselne in da se bo z njimi besedilo zakona izboljšalo, postalo bolj jasno, obenem pa bo ostalo zaključena celota,« je dejal premier in izrazil upanje, da bodo poslanci znova vzpostavili konstruktivno sodelovanje ter dosegli potrebno večino. Kot pravi, je to izjemnega pomena za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo Slovenije in njen ugled tako pred državljani kot tudi v tujini.
Tudi finančni minister Dušan Mramor je opozoril, da s sprejemom izvedbenega zakona glede na roke iz ustave in zaveze, ki smo jih dali na ravni EU, močno zamujamo. Evropska komisija je zato tik pred tem, da na sodišču EU vloži tožbo proti Sloveniji, ki jo lahko posledično doleti denarna kazen. Ta bi lahko znašala tudi deset milijonov evrov, kar je ob nadaljnji potrebi po konsolidaciji javnih financ »zadnje, kar bi si lahko želeli«, je dejal.
Fiskalno pravilo bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Strukturni primanjkljaj v posameznem letu ne bo smel presegati 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, od česar bo mogoče odstopati le v izjemnih primerih. Strukturno izravnani proračun bi tako predvidoma dosegli leta 2020, je povedal minister.
»Zelo bi si želel, da je zakon čim prej sprejet, ne le zaradi zamujenih rokov in krepitve zaupanja mednarodne javnosti, kar vpliva na stroške zadolževanja, ampak predvsem zaradi nas samih. S tem se zavezujemo, da bomo imeli urejene javne finance in mladih generacij ne bomo obremenjevali z neodgovornim ravnanjem,« je dejal minister.
Danes tudi o davčnih blagajnah
Odbor DZ za finance in monetarno politiko ima danes na dnevnem redu tudi predlog zakonske podlage za uvedbo davčnih blagajn ter strategije upravljanja državnih naložb.
Predloga strategije upravljanja državnih naložb se bodo člani odbora verjetno lotili na nadaljevanju seje, za katerega je predsednica Urška Ban (SMC) rezervirala termin prihodnji ponedeljek. V zvezi s strategijo naložb je koalicija strla trd oreh statusa naložbe v Zavarovalnici Triglav, tako da je zanjo pričakovati zadostno podporo.
