Tiskane izdaje
Ljubljana − Člani odbora DZ za finance in monetarno politiko so se danes seznanili s predlogom zakona o enkratnem odpisu dolgov, s katerim bi po načrtih poslancev ZL najbolj zadolženim prebivalcem omogočili odpis neplačanih računov. Ocenili so ga kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, prav tako ga ne podpira vlada, ki pripravlja svojo rešitev te problematike.
Po predlogu ZL bi najranljivejšim skupinam prebivalstva, ki ne zmorejo plačevati položnic za redne življenjske stroške, kot so ogrevanje, odvoz smeti, voda, elektrika, neprofitna najemnina in podobno, omogočili, da se jim ti dolgovi odpišejo. »Da bi preprečili moralni hazard, bi bil odpis možen samo za nazaj, in sicer za neplačane račune do 1. januarja 2015,« je povedal Luka Mesec.
S tem bi po njegovih besedah pridobila tudi podjetja, ki bi te dolgove odpisala, saj bi jim država omogočila, da znesek odpisanih terjatev odštejejo od osnove za plačilo davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb.
»Podjetja bodo dobila možnost, da za leta nazaj počistijo svoje bilance, ko so se jim nabirali neplačani računi, najrevnejši bodo dobili prostor za dihanje, država pa bo dobila možnost za reševanje socialnih problemov, ki so se nakopičili v Sloveniji med krizo,« je povzel Mesec.
A članov odbora za finance ni prepričal in predlog zakona so ocenili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Čeprav se vlada z namenom predlagateljev zakona strinja, pa je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak povedala, da pripravlja svoj predlog rešitve te problematike. Ta bo vključevala širši nabor pravnih oseb, ki bi odpisale neporavnane terjatve, segala pa bo tudi na področje deložacij in bančnih računov. »Morda bi bilo lažje z zakonom, a smo hoteli k reševanju problematike pristopiti na dogovorni način,« je dejala ministrica.
Z informacijo o pripravi ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljanom se je vlada seznanila v torek na dopisni seji. Po tem predlogu bi odpisali terjatve, ki jih imajo do dolžnikov njihovi stanodajalci, lokalna samouprava, komunalna podjetja in dobavitelji energentov, banke ter država, rok plačila pa jim je potekel najkasneje 31. decembra 2014.
