Tiskane izdaje
Ljubljana − Odbora DZ za zadeve EU in za gospodarstvo sta po večurni razpravi zvečer prižgala zeleno luč podpisu trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta) in njegovi začasni uporabi. Začetek sta s postopkovnimi predlogi zaznamovala poslanca ZL Matej T. Vatovec in Franc Trček, na predlog slednjega je bil del seje tudi zaprt za javnost. Zaradi redne DZ je bila tudi ta prekinjena.
Po vnosu nekaterih sprememb, tudi na zahtevo Slovenije, je podpis sporazuma v četrtek potrdila vlada. O sporazumu bodo v torek najprej odločali ministri držav EU, pristojni za trgovino, med njimi tudi Zdravko Počivalšek. Podpisali pa ga bodo predvidoma na vrhu EU - Kanada 27. oktobra.
Del sporazuma se bo začasno začel uporabljati po potrditvi v Evropskem parlamentu, kar naj bi se zgodilo konec tega leta ali v začetku naslednjega. O slovenski ratifikaciji Cete bo odločal DZ.
»Glede na to, da so bila pogajanja zaključena leta 2014 in smo imeli dve leti časa za razprave o sporazumu, je na tej točki prišel čas, da zadevo sprejmemo, tako na vladi kot v DZ,« je po koncu seje odborov za Slovensko tiskovno agencijo dejal predsedujoči odboru DZ za EU Kamal Izidor Shaker, sicer poslanec SMC.
»Slovenija je bila ena izmed tistih držav članic, ki je zelo težila k temu, da se Ceta obravnava kot sporazum v mešani pristojnosti, torej, da ga potrjujejo tako države članice, kot tudi Evropski parlament,« je poudaril. Slovenija je bila po njegovih besedah trd pogajalec za lastne nacionalne interese.
Do sporazuma in današnje odločitve odborov pa je bil kritičen Franc Trček (ZL). Čeprav je bila seja popoldne zaprta za javnost zaradi obravnave tajnih dokumentov, pa se je po njegovi oceni izkazalo, da je predstavnikom ministrstva za gospodarstvo postavljal preveč specifična vprašanja, na katera ni dobil odgovorov.
Kot je dejal, gre za sporazum, ki ga zavajajoče imenujemo trgovinski sporazum, ker je obsežnejši od zgolj trgovine. »Preveč je nerešenih vprašanj, zlasti v smeri ICS in paralelnega pravnega sistema, s katerim bi korporacije pritiskale na zakonodajno oblast,« je dejal. Tudi glede na današnjo razpravo na seji Trček meni, da bo DZ na koncu tudi ratificiral sporazum, kar ga žalosti.
ZL primerjal z otroškim vrtcem
Predsednik DZ Milan Brglez je dejal, da ima nagajanja ZL dovolj, njihovo ravnanje pa ga spominja na vrtec. »Dovolj imam nagajanja Združene levice v tem parlamentu glede Cete. Zahtevali so zaprtje seje odbora in zavlačujejo na vsak način, da preprosto ne bi sprejeli tistega, kar menim, da v tem trenutku moramo,« je bil oster Brglez.
Kot je poudaril, je vlada izpogajala dodatne varovalke, ki so bile potrebne, poleg tega pa je dosegla tudi to, da bodo lahko o ratifikaciji sporazuma odločali v DZ, kar se mu zdi ključno. »Poleg tega sama Ceta, takšna kot je, pomeni varovanje naših voda, naše zdrave hrane, ob tem pa se moramo zavedati, da je postopek ustavnih sprememb v teku in mislim, da bomo to v kratkem dokončali,« je še pojasnil prvi med poslanci.
Vatovec: Priča smo suspenzu demokracije
Vatovec je Brglezu vrnil žogico in dejal, da bi moral sam v šolo demokracije. »To, da se seja odbora zapre za javnost in s tem na nek način skriva dejansko razpravo, to, da so v sporazumu še vedno problematične določbe, in dejstvo, da sam predsednik DZ priznava, da gre za mednarodno pogodbo, ki del suverenosti naše države prenaša na neko drugo instanco, jasno kaže, da se tovrsten sporazum na tak način ne more sprejemati, še manj pa podpisati,« je dejal Vatovec. »Tu smo priča suspenzu demokracije, zaprtje odbora pred očmi javnosti pa je več kot jasen pokazatelj tega,« je dejal.
Brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov je koalicija SMC, Desus in SD s pomočjo desne opozicije podprla stališče vlade glede podpisa sporazuma CETA. Brez v celoti prevedenega sporazuma, brez vpogleda v spremljajoče izjave in z ekstremno kratkimi roki, so vse stranke povozile voljo ljudstva, ki sporazumu večinsko nasprotuje, so zapisali v stranki ZL.
Spremembe v sporazumu še vedno niso bile dovolj
Obravnavo dokumenta je sicer članom odborov predstavil minister za gospodarske zahteve, razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da je Slovenija pri oblikovanju sporazuma glede na specifične zahteve dosegla ogromno.
Slovenija je bila med državami, ki so dosegle, da bodo Ceto poleg Evropskega parlamenta potrjevali tudi nacionalni parlamenti, da se bo začasno izvajal le del sporazuma, ne celoten, in da je iz začasne uporabe izvzeto investicijsko sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS).
Na seji so bili med drugim navzoči predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Umanotere. Breda Kutin iz ZPS je poudarila, da kot potrošniška organizacija ne nasprotujejo podpisom sporazumov, morajo pa ti biti narejeni v korist vsem. »Ne govorimo, da bi sporazum zavrnili, ampak odložili toliko časa, da se preveri njegova ustreznost z evropskim pravnim redom,« je dejala.
Pred nevarnostmi Cete je posvaril Andrej Gnezda iz Umanotere, ki meni, da že skupna interpretativna izjava EU-Kanada v zadnjem trenutku kaže na to, da vsebine niso ustrezne in bi jih bilo treba ustrezno urediti.
Cerar: Časa za dobro javno razpravo je bilo dovolj
Vlada je primerno obveščala javnost in državni zbor o postopku sprejemanja trgovinskega in investicijskega sporazuma Ceta med EU in Kanado, je v DZ danes ob začetku redne seje dejal premier Miro Cerar. Odgovornost bo zdaj na ramenih poslancev, ki bodo imeli možnost zavrniti tudi mehanizem mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS).
Veliko jabolko spora je bilo vprašanje, kako naj bi reševali spore med vlagatelji in državami − pred nacionalnimi sodišči ali pred arbitražnim tribunalom mednarodne narave. »Dosegli smo, da je mehanizem ICS izvzet iz začasne uporabe,« je poudaril Cerar.
Standardi glede hrane ne bodo znižani
Komisija je upoštevala previdnostno načelo glede varnosti hrane, kar je izpostavila tudi v skupni razlagalni izjavi, ki jo bosta ob sporazumu sprejeli Kanada in EU. Standardi glede hrane v nobenem primeru ne bodo znižani in vsi uvoženi proizvodi bodo še naprej morali izpolnjevati nacionalne zahteve, je zagotovil premier.
Slovenija je dosegla tudi, da se je v skupno izjavo vneslo poglavje voda. Članice EU bodo tako lahko same odločale, kako varovati in uporabljati vodne vire. Če bi Slovenija v to privolila, bi se multinacionalke seveda lahko polastile naših vodnih virov, to omogočajo različni pravni prijemi. »To se je zaradi nekih odločitev iz preteklosti skoraj že zgodilo. Tega ne bomo dovolili,« je poudaril Cerar.
V procesu oblikovanja sporazuma o Ceti pa smo uveljavili naše predloge tako, da sporazum ne bo šel na škodo Slovenije, je zatrdil Cerar.
Na vprašanje, ali podpira predlagani posvetovalni referendum o Ceti in TTIP, je dejal, da se ne boji ljudi in ne referenduma, vendar pa se mu zadnji ne zdi smiseln, med drugim zato, ker gre za »zelo kompleksno materijo.
