»Odgovorni nosilec« bo zdesetkal vrste zdravnikov

Zakonu o zdravstveni dejavnosti nasprotujejo občine, zdravilišča, zasebne zdravstvene ustanove in zdravniška zbornica.

Objavljeno
05. junij 2017 22.40
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že prestala prvo obravnavo v parlamentu (čakata jo še dve), je dvignila na noge mnoge v državi. Opozarjajo, da jih bo uvedba odgovornega nosilca spravila na kolena, paciente pa oškodovala.

Zakon se nanaša na okoli 2000 oseb javnega in zasebnega prava: bolnišnice, zdravstvene domove, 1378 koncesionarjev, blizu 300 povsem zasebnih ordinacij, 14 zdravilišč, 96 domov upokojencev in 37 socialnovarstvenih zavodov. Vsi našteti bodo morali na novo pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, je razumeti iz zakona. Po eni strani bo to velikanski administrativni zalogaj, po drugi pa vse kaže, da bo zaradi uvedbe odgovornega nosilca, ki ga bo moral imeti po novem vsak, ki želi opravljati zdravstveno dejavnost, v zdravstvenem sistemu še več težav kot zdaj.

V zakonu piše: »Nosilec za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti je odgovoren za organizacijo dela, ustreznost prostorov, opreme, materialov in kadrov ter za strokovno opravljanje dejavnosti.« V večini primerov je to zdravnik. Ne zadostuje, da imata ustanova ali podjetje z njim sklenjeno pogodbo, ampak mora biti zaposlen (s polnim ali krajšim delovnim časom) in imeti pet let delovnih izkušenj. Ta dva pogoja bosta osiromašila bodisi javni bodisi zasebni sektor ali pa celo – kot pravijo v skupnosti zdravilišč, v zdravniški zbornici in skupnosti občin – povzročila kolaps sistema. Zakaj?

Od kod nekaj sto zdravnikov?

Bolnišnica ali zdravstveni dom s 15 različnimi dejavnostmi (kirurgijo, nevrologijo, pediatrijo, urologijo, laboratorijem ...) bo morala imeti 15 odgovornih nosilcev. Kot tudi vsi drugi: zdravilišča, čisti zasebniki, koncesionarji, domovi upokojencev. Naenkrat bo potrebnih nekaj sto dodatnih zaposlitev zdravnikov, ki bodo lahko tudi delne.

Primer: zdravilišče Thermana Laško, ki zdaj občasno sodeluje z zdravniki revmatologi, dermatologi, travmatologi, ortopedi in nevrologi pogodbeno, bo moralo po novem pet zdravnikov navedenih specialnosti (vsaj delno) zaposliti. Če jih bo zaposlilo tretjinsko, se bodo morali zdravniki za toliko odzaposliti v javnem zavodu (bolnišnici, zdravstvenem domu), kjer zdaj delajo. »To bo povzročilo kolaps sistema,« je dejal direktor skupnosti slovenskih zdravilišč Iztok Altbauer, ki meni, da se zdravniki ne bodo zaposlovali v zdraviliščih. Če se bodo, bo kolaps na drugi strani – v javnih zavodih.

Zdaj marsikatera bolnišnica in zdravstveni dom izvaja kakšno dejavnost brez zaposlenih zdravnikov, pogodbeno. Vse te dejavnosti bodo po novem morale ugasniti. Zakon omejuje tudi »popoldansko« delo, in sicer različno za javne in zasebne ustanove.

Kam s samoplačniki?

Težave bodo imela tudi zasebna podjetja, kot je na primer Fontana v Mariboru. Fontana izvaja 20 različnih dejavnosti s približno 50 pogodbeno angažiranimi zdravniki, večinoma iz UKC Maribor. V njihove ordinacije pride okoli 30.000 bolnikov na leto, od tega 10.000 samoplačnikov. Po novem bi morali 20 zdravnikov zaposliti. Se bodo torej odzaposlili v UKC Maribor, ki je že zdaj kadrovsko zelo šibka bolnišnica? »Ta zakon ni dober za pacienta. Vse omejitve dela so v razmerah, ko ni dovolj zdravnikov, za pacienta slabe,« je dejal Tomislav Vezjak, direktor Fontane.

Občine in zdravniška zbornica zahtevajo nov zakon

Skupnost občin Slovenije, ki je dala niz konkretnih pripomb k zakonu, na splošno meni, da nikakor ni dopustno, da ministrstvo ne vključi občin v njegovo pripravo. Zahtevajo nov zakon. Enako poudarja zdravniška zbornica, ki tudi ni bila vključena v pripravo zakona. Zakon bo povzročil zaprtje marsikatere zdravniške in zobozdravniške ambulante, predvsem v manjših krajih, to bo povzročilo centralizacijo zdravstva v večjih mestih, na vasi pa bodo ostali brez zdravnikov, nekaterim mladim zdravnikom bo za pet let podaljšal vstop v samostojno delo, kar bo v škodo pacientom, in povzročil bo še večji beg zdravnikov v tujino. Menijo, da zakon ni v skladu s slovensko ustavo in ne z evropskimi predpisi.

Ministrstvo odgovarja

Namen zakona nista ukinitev majhnih oddelkov v manjših bolnišnicah in koncentriranje dejavnosti. Odgovorni nosilec ni nadzorni zdravnik, ki bi še pet let po specializaciji nadziral delo mlajših zdravnikov. Uvedba odgovornega nosilca temelji na dejstvu, da zdravstvena dejavnost pomeni izvajanje storitev, za katere se zahteva sistematičen, celovit, odgovoren, visoko strokoven in timski pristop kadrov različnih specialnosti in profilov, ki zahtevajo stalno skrb za ustrezno kakovost in varnost storitev ter nenehen strokovni in tehnični razvoj dejavnosti.