Inšpektorat z novimi pooblastili nad prekarizacijo dela

Ljubljana – Ministrstvo za delo v kratkem pripravlja nove rešitve, s katerimi želi izboljšati vse težji položaj prekarnih delavcev. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah bo inšpektorat za delo prejel nova pooblastila, s katerimi bo lahko bolj odločno zaščitil prekarce.

Vse večja prekarizacija dela je še posebno pereča pri prikritih delovnih razmerjih. Ta so nezakonita in ravno ta problem želi ministrstvo z novimi pooblastili odpraviti. V zadnjih letih se je namreč zelo razbohotila praksa, da delodajalci v dogovoru z delavcem, velikokrat pa proti njegovi volji zahtevajo, da delavec s podjetjem sodeluje kot samostojni podjetnik (s. p.). To je sicer za oba davčno ugodneje, a delavec pri tem ostane skoraj brez vseh pravic, ki izhajajo iz dela. Zaradi takšne poslovne prakse se pojavljajo tudi prikrita delovna razmerja, ki so nezakonita. Zakon o delovnih razmerjih namreč prepoveduje, da bi med espejem in naročnikom obstajali elementi delovnega razmerja.

Po trenutni ureditvi inšpektorat za delo delodajalcu v primeru kršitve izreče globo od 3000 do 20.000 evrov, izda pa tudi odločbo, s katero do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dela takšnemu delavcu. Nepravilnost lahko delodajalec odpravi s prekinitvijo sodelovanja ali pa tako, da delavca redno zaposli. Takšna ureditev za prekarce, ki so že tako ali tako v šibkejšem položaju, pogosto pomeni izgubo dela.

Ministrstvo zato pripravlja nova pooblastila za delovne inšpektorje, ki pa še niso povsem izdelana. Zelo verjetno bodo novo pooblastila, ki naj bi zaživela še jeseni, sledila tistim, ki jih imajo inšpektorji pri preganjanju dela na črno. Če bo inšpektor torej ugotovil prikrito delovno razmerje, bo imel pooblastilo, da delodajalcu naloži, da takšnemu delavcu ponudi delovno razmerje. Ministrstvo se pri tem srečuje z dilemo, saj nekateri espeji ne želijo delovnega razmerja, ker delajo za več naročnikov ali ker jim ni treba plačevati tolikšnih socialnih prispevkov kot redno zaposlenim. Takšen espe bi zato imel možnost, da zavrne ponujeno zaposlitev, a bi v tem primeru nadaljnje delo moral opravljati v obliki, ki je v skladu z zakonom. Ministrstvo namerava prihodnji teden sklicati tribuno, da bi skupaj s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji poiskalo najboljšo rešitev.

Kdaj je delovno razmerje prikrito?

Pogodbeno razmerje med delodajalcem in espejem ima elemente delovnega razmerja in je nezakonito, če takšen delavec opravlja ista ali podobna dela kot drugi zaposleni; če delo opravlja le za delodajalca; če dela v njegovih prostorih in za to ne obstaja najemno razmerje; če pri delu uporablja opremo, ki je last delodajalca; če je espe del organiziranega procesa delodajalca; če mu ta določa obseg dela; če espe dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca in če espeju tudi obseg in čas odsotnosti od dela določi delodajalec. V teh primerih je to prikrito delovno razmerje, ki ga delavec na sme opravljati po civilnopravnih pogodbah.

Takšne prakse niso ravno poceni niti za delodajalce. Finančna uprava lahko namreč ob odkritih kršitvah naloži plačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja, obenem pa izreče kazen, ki se giblje med 800 in 30.000 evri in je odvisna od velikosti in statusa delodajalca.