Odpust za več kot leto stare terjatve in dajatve do 50 evrov

Ljubljana – Poslanci bodo predlog zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov obravnavali na izredni seji, ki bo predvidoma 17. julija, vladni osnutek je v državni zbor namreč prispel prepozno, da bi ga lahko uvrstili na redno sejo. Na MDDSZ vseeno upajo, da bo ukrep začel veljati 1. avgusta.

Barbara Hočevar

»Pripravljamo sporazum o odpisu dolgov. Predvsem zaradi davčne obravnave odpusta so nujne zakonske spremembe, da ne bi bili tisti, ki odpisujejo dolgove, na slabšem, torej, da bi plačali akontacijo in da bi tisti prejemniki, ki bi jim bil odpis izveden, ne plačali dohodnine. Zato smo z zakonom – v bistvu gre za šest členov – to izpeljali. Je pa zelo pomembno, da se to sprejme po nujnem postopku, ker želimo odpis izvesti v obdobju od avgusta do konca oktobra. V jesenskem obdobju imajo ljudje največ stroškov, predvsem najbolj ogroženi, tako v povezavi s šolskim letom kot tudi s kurilno sezono. Zdi se nam izredno pomembno, da s tem tudi zmanjšamo pritisk na izredne denarne socialne pomoči, ki so ponavadi s tem povezane,« je povedala Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Razlog, zakaj je potreben poseben zakon, je v tem, da bi po veljavnih predpisih morala podjetja pri zneskih nad 99 evrov tudi v primeru odpisa plačati akontacijo dohodnine, posameznikom pa bi se odpisani dolg štel v dohodnino.

Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) upajo, da bodo sporazum z upniki podpisali 20. julija, ukrep pa bo veljal od avgusta do oktobra. Kdo vse bo pristopil k podpisu, še ni natančno znano, predstavniki MDDSZ pa so se več mesecev pogovarjali z vsemi podjetji elektrodistribucije, energetike, komunale, prav tako so za mizo sedli z vsemi župani mestnih občin, Skupnostjo občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije. Velika večina je pripravljena na sodelovanje, saj je smisel odpustiti neizterljive zneske. Menda pa so tri ali štiri občine izrazile zadržke do predloga, predvsem z argumenti specifičnih lokalnih razmer.

Le že zelo zapadle terjatve

V izogib očitkom o spodbujanju neplačevanja so v zakonu določili, da je dolg izvršljiva denarna obveznost do upnika, ki je na dan 31. decembra 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, glede katere je bil začet izvršilni postopek in zaradi premoženjskega stanja dolžnika ni verjetno, da se bo uspešno zaključil. Zgornja meja, torej koliko največ bodo upniki odpisali, ni določena in je prepuščena njihovi presoji, omejen pa je odpis dolga iz naslova neplačane davčne obveznosti do državnega proračuna, in sicer na največ 50 evrov.

Kdo bodo upravičenci do odpisa? Posamezniki, ki so kadarkoli v obdobju med 1. januarjem in 30. junijem 2015 prejemali denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek oziroma so uvrščeni v 1., 2. ali 3. razred otroškega dodatka, s tem, da je pri 3. razredu dodatni pogoj, da hkrati prejemajo dodatek za nego otroka ali za veliko družino. Nekateri predstavniki humanitarnih organizacij so že večkrat izražali dvome o pravičnosti take opredelitve, saj imajo nekateri zaposleni ljudje z nizkimi plačami in obveznostjo odplačevanja stanovanjskega kredita manj razpoložljivega dohodka kot marsikdo, ki prejema socialne transferje, kredit pa se pri izračunih za otroške dodatke ne upošteva.

Koliko ljudem bo ukrep olajšal življenje? Doslej je bil govor o 100.000 posameznikih, ki spadajo v naštete kategorije, vendar bo dejansko številka najbrž nižja, saj so nekateri na primer prejemniki več vrst pomoči obenem. Po podatkih MDDSZ je marca 2015 denarno socialno pomoč dobivalo 54.286 ljudi, v povprečnem znesku 263,35 evra.