Varuhinja meni, da so odškodnine za izbrisane primerljive z drugimi odškodninami

Ljubljana – Varuhinja človekovih pravic ne bo vložila pobude za oceno ustavnosti zakona o povračilu škode izbrisanim, za kar jo je prosilo društvo izbrisanih. Med drugim pravi, da je višina odškodnine primerljiva z odškodninami, ki veljajo za druge poprave krivic.

Društvo izbrisanih je konec januarja prosilo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona o povračilu škode izbrisanim in novele zakona o izbrisanih. Ustavno sodišče je namreč zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti obeh zakonov. Pobude varuhinje pa ustavno sodišče ne bi smelo zavreči.

Društvo izbrisanih je ustavno presojo predlagalo tudi zato, ker na morebitno odločitev ustavnega sodišča čaka tudi odbor ministrov Sveta Evrope, ki bo odločal, ali je sprejeta odškodninska shema primeren odziv Slovenije na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice.

Varuhinja najprej ugotavlja, da ustavno sodišče pobude izbrisanih ni zavrglo le iz formalnih razlogov, pač pa jo je v delu tudi zavrnilo. Pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic namreč trdi, da zakon ne rešuje protiustavne pravne praznine, ker ne ureja vprašanja odprave posledic izbrisa za izbrisane osebe, ki niso ostale v Sloveniji in ki po več kot 20 letih od izbrisa nimajo bodisi želje bodisi realnih možnosti za vrnitev, sta pa jim bili krivica in škoda z nezakonitim izbrisom prav tako povzročeni. Ustavno sodišče v tem ni ugotovilo protiustavnosti, ker je bilo z zakonom vzpostavljeno moralno zadoščenje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic. Kljub temu pa ustavno sodišče dopušča možnost, da posamezniki uveljavljajo kršitve človekovih pravic v posameznih primerih, vendar pred rednimi sodišči. Varuhinja zato ne vidi potrebe, da bi se ustavno sodišče do tega ponovno opredeljevalo.

Odškodnina je primerna

Glede odškodninske sheme varuhinja ugotavlja, da nobena poprava krivic iz preteklosti z zakoni ni in ne more biti pravična za posameznika, ki je utrpel krivice. Vsak zakon je hkrati obremenitev prebivalcev, ki teh krivic niso povzročili. Višina odškodnine pa je vedno prenizka za tiste, ki jim je bila krivica povzročena, in je zato predvsem simbolična. Pavšalna odškodnina, ki jo določa zakon o povračilu škode izbrisanim, je po mnenju varuhinje primerljiva z drugimi, ki so bile priznane po drugih zakonih o popravi krivic. Številne vložene zahteve za odškodnino pa kažejo, da je večina sprejela to zakonsko možnost.

Zakon pa predvideva tudi druge oblike pravičnega zadoščenja izbrisanim, je zavrnitev prošnje, ki jo je soglasno sprejel kolegij, utemeljila varuhinja.

»Nedvomno gre za pomemben in zelo zgovoren dokument o času, v katerem živimo, in o ljudeh, s katerimi nam ga je dano živeti. O njem bom poročal izvršnemu odboru društva izbrisanih in ne dvomim, da bodo nad njim (in njegovimi soglasnimi avtorji) enako navdušeni kot jaz,« je v prvem odzivu na odločitev varuhinje zapisal Krivic.