Tiskane izdaje
Po prvem branju, ki ga običajno izpustijo, so poslanci sinoči odločili, da bodo uzakonjali sistem državnih odškodnin izbrisanim. Za začetek resnih razprav in odločanj o vsebini tega zakona, je glasovalo 49 poslancev, proti je bil le Marijan Pojbič (SDS).
Evropsko sodišče za človekove pravice je lani junija državi naložilo, da mora sistem odškodnin za izbrisane določiti v letu dni.
Po predlogu vlade, ki je pred poslanci od konca julija, bi za odškodnine, ki bodo v višini 40 evrov za mesec izbrisa pridobljene na upravnih enotah, država namenila dobrih 43 milijonov evrov, še dobrih 32 milijonov pa za odškodnine v sodnih postopkih. Ocena, kot opozarja vlada, ni dokončna, ker vseh stroškov različnih oblik pravičnega zadoščenja za tiste, ki so bili v času osamosvojanja izbrisani iz evidenc začasnih prebivalcev, ni mogoče oceniti.
Denar bi zagotavljali iz državnih proračunov vsaj do leta 2018. Zahteve za odškodnine bi bilo mogoče vlagati tri leta po začetku uporabe zakona.
Stališča poslanskih skupin PS, SD, DL, SLS in NSi
Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je dejal, da je lahko sram tiste, ki so dopustili, da se je izbris zgodil in tiste, ki danes to zagovarjajo. Njega pa je sram zato, »ker če je to bilo možno enkrat v tej državi, bo možno še drugič in bojim se ljudi, ki bodo prišli na oblast, da bodo to naredili,« je dodal.
Da bo treba zakon še precej dopolniti, pa je ocenila poslanka SD Ljubica Jelušič. Po njenih besedah je to eden od zakonov, s katerim se počasi popravlja krivico, ki se je zgodila v letih 1991 in 1992. Strinja se, da so med izbrisanimi tudi taki, ki so delovali proti slovenski državi, a to bi morala država ugotavljati že v letih po osamosvojitvi s pomočjo kazenskega pregona.
Poslanec DL Branko Kurnjek je dejal, da razume izbrisane, ki s predlaganimi odškodninami niso zadovoljni, a jih kljub temu poziva, naj v danem finančnem položaju v državi sprejmejo predlagane rešitve.
Nekdanji notranji minister in aktualni poslanec SDS Vinko Gorenak se je strinjal z Virantom glede upravičenosti kroga upravičencev, je pa poudaril, da bi odškodnino v primeru tožbe omejil na manjši znesek.
Vprašanje izbrisanih je treba rešiti enkrat za vselej, je menil vodja poslancev SLS Mihael Prevc. Ob tem upa, da se bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka dosegel konsenz z izbrisanimi, ki jim je ta zakon tudi namenjen.
Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da imajo sočutje do tistih, ki se jim je zgodila krivica, zato menijo, da je potrebna individualna obravnava, »ne pa deljenje odškodnin kar počez«. »Ta zakon je v prid vojnih dobičkarjev in tistih, ki si na račun tega zakona pridobivajo glasove,« je dejala.
