Odtenki tihe diplomacije med Ljubljano in Zagrebom

Ljubljana – Nihče v Sloveniji ne dvomi, da je udarna naslovnica hrvaškega Večernjega lista, v kateri razkrivajo domnevno ozadje tihe diplomacije med Slovenijo in Hrvaško, delo hrvaške vlade. Razkrivanje ozadij je problematično, kolikor so informacije, kot vse kaže, neresnične.

Po razglasitvi arbitražne odločbe 29. junija lani in po prihodu hrvaškega premiera Andreja Plenkovića v Ljubljani sredi julija so se predstavniki kabinetov obeh premierov zapletli v običajni proces dogovarjanja, kjer se je iskalo skupne točke za ponovno srečanje, tokrat v Zagrebu. Znano je, da je bilo najprej predvideno, da se premiera na temo implementacije arbitražne odločbe, kakor je to razumela slovenska stran, oziroma reševanja mejnega vprašanja, kot je to razumela hrvaška stran (ker zanje arbitraža ne obstaja več), spet sestaneta septembra.

Tiha diplomacija

V tem obdobju je potekala tudi tiha diplomacija, ki pa po naših podatkih ni naredila nobenega napredka oziroma se delegaciji držav nista mogli dogovoriti niti o dnevnem redu srečanja v Zagrebu, ki je bil 19. decembra. Naši viri pravijo, da so sestanki potekali na strokovni ravni, sestali so se nekajkrat, a sklepov ni bilo nobenih, ker je postalo jasno, da se o ničemer ni mogoče dogovoriti oziroma da na drugi strani ni posluha za dogovor o začetku implementacije arbitražne odločbe. Slovenska delegacija na teh pogovorih ni ničesar podpisala, pojasnjujejo naši dobro obveščeni viri.

Medtem ko je Slovenija polletno obdobje po razglasitvi arbitražne sodbe izkoristila za priprave na implementacijo, smo na hrvaški strani najprej spremljali zanikanje sodbe, nato pa po ovinkih ponudbe o dvostranskem sporazumu, v katerega bi vnesli vse elemente arbitražne odločbe. In na tej točki so se z objavami v Večernjem listu razkrili pravi nameni Hrvaške. Na hrvaški strani trdijo, da je slovenska stran po sedmih sestankih tihe diplomacije na strokovni in politični ravni »daleč stran od oči javnosti« privolila v kompromisni predlog reševanja spora o meji, ki da ga je Plenković menda ponudil Cerarju. Tako imenovani protokol o meji, ki ga je Plenković večkrat javno omenjal, naj bi se v delu o poteku meje celo dogovorili o drugačnem poteku meje tako na kopnem kot na morju. V časniku nato zapišejo, da je domnevni rezultat tihe diplomacije padel v vodo, ker da si je tik pred prihodom v Zagreb Cerar premislil, pri čemer ugibajo, ali se je to lahko zgodilo zaradi pozivov, naj ničesar ne podpisuje, ali mu je zmanjkalo »državniškega poguma«.

Nič ni res

Miro Cerar je trikrat zanikal navedbe hrvaškega časnika. »S Hrvaško ni bilo dogovora na nobeni ravni. Navedbe Večernjega lista o dogovoru s Hrvaško so popolnoma neresnične! Slovenija si je v šestmesečnem obdobju za pripravo implementacije arbitraže prizadevala za dialog. Žal pa Hrvaška še vedno zavrača uveljavitev, čeprav je to njena mednarodnopravna obveznost,« je zatrdil Cerar. Oglasil se je tudi Erjavec, ki je pojasnil, da je bil seznanjen s procesom tihe diplomacije, a podrobnosti ni poznal. V tem smislu je treba spomniti na njegovo izjavo pred Cerarjevim odhodom v Zagreb, ko je javno dejal, da upa, da premier ne bo ničesar podpisoval. Zunanji minister pravi, da za tiho diplomacijo potrebuješ verodostojnega in kredibilnega partnerja, tega pa v tem primeru ni bilo in to se je spet potrdilo z objavo v Večernjem listu, pravi Erjavec.

Vzroke za objavo polovičnih informacij o diplomatskih naporih države, pravijo poznavalci, je najbrž treba iskati v dejstvu, da Andrej Plenković ne more priti v Bruselj na sestanek k predsedniku evropske komisije (EK) Jean-Claudu Junckerju praznih rok.

Znano je, da je Plenković potrdil, da se bo sredi februarja odpravil k Junckerju na posebno srečanje, pogovarjala pa se bosta o vseh ključnih temah za Hrvaško, vključno z odnosi s Slovenijo.

Evropska komisija se do zdaj še ni intenzivneje angažirala pri reševanju slovensko-hrvaške arbitražne zagate. Prejšnji teden so slovenski viri sicer napovedovali, da se predsednik evropske komisije Juncker utegnil že do konca meseca srečati z obema premieroma. To do zdaj še ni bilo potrjeno. Tudi glede napovedi, da naj bi slovensko stran vložila tožbo pred sodiščem EU, so v Bruslju pojasnjevali, da ne komentirajo napovedi, ampak le dejstva. Je pa prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans v torek v Strasbourgu pojasnil, da je sam in tudi Juncker v stiku z obema vladama. Evropska komisija sicer želi, da bi se državi dogovorili, kako bosta uveljavili arbitražno razsodbo. Njeno uspešno izvajanje je po Timmermansovem mnenju povezano tudi z uspehom prihodnje širitve na Balkan.