Odvisno od tega, kje živiš in komu si dolžan

Ljubljana – V ponedeljek bodo lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje, zaprosili za odpis dolgov pri tistih podjetjih in občinah, ki so s podpisom sporazuma izrazile pripravljenost za sodelovanje pri tem ukrepu. Humanitarne organizacije ga zelo podpirajo, a pomislekov kljub temu ne manjka.

Doslej je sporazum o odpustu dolgov najranljivejšim podpisalo 64 podjetji, občin, bank in zavarovalnic. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) upajo, da jih bo do konca oktobra pristopilo še več. Ukrep so »v življenje« ob slovesnosti podpisa pospremile številne zveneče besede o solidarnosti, družbeni odgovornosti in ponujeni roki najbolj revnim, vendar te niso utišale vrste skeptikov.

Eden od pomislekov je, denimo, to, da dolžniki niso enako obravnavani in da odpustek, ki ga bodo deležni, ni odvisen od njihovega socialnega položaja, temveč od tega, komu so dolžni oziroma kje živijo. Podjetja bodo odpisovala dolgove – nastale do 30. decembra 2013 in za katera so že bile vložene izvršbe –, ki izvirajo iz rednih gospodinjskih obveznosti, kot so obratovalni stroški, stroški ogrevanja, komunalnih storitev in vodovoda, dobave električne energije, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bančne storitve, občine pa bodo odpuščale neplačila vrtca in šolske prehrane. Vendar se je od 212 občin, ki so med drugim lastnice komunalnih podjetij, do zdaj projektu pridružilo 34. Na MDDSZ pričakujejo, da jih bo po počitnicah še več, saj so se mnoge strinjale z načrti, a potrebujejo za sodelovanje soglasje občinskega sveta, ki ga marsikje sredi julija ni bilo mogoče pridobiti.

Postulat prostovoljnosti

Koliko bo kdo odpisal, je odvisno od samega podjetja. »Vsa ideja temelji na prostovoljnosti in družbeni odgovornosti. S tem tudi pokažejo odnos do okolja, v katerem delujejo,« odgovarjajo na MDDSZ, kjer poudarjajo, da pri tem ni nobene zakonske prisile. Namen zakona, ki so ga sprejeli glede odpusta dolgov, je bil opredeliti merila in prilagoditi davčne predpise, da nihče, ne upniki ne dolžniki, zaradi odpisa ne bi utrpeli dodatnih stroškov oziroma da jim ni treba plačevati davkov za denar, ki ga niso prejeli, ali akontacije dohodnine za spregledano neplačano obveznost. Torej ni zakon tisti, ki bi kogarkoli postavljal v neenak položaj.

»Mnogi že zdaj odpisujejo dolgove in prav je tako. Upamo, da bodo to še nadaljevali. Učinek na posameznika pa bo precej večji, če se bo rešil več terjatev hkrati,« pravijo na ministrstvu.

Na proračunu ali položnici?

Kljub vsemu pa je slišati kritike, da bi lahko vsaj pri terjatvah, ki zadevajo občine in javne ustanove, postavili enake vatle za vso državo. Temu pa odločno ugovarjajo v mnogih občinah, kjer ukrepu očitajo nedodelanost, in se bojijo, da se bodo njegovi rezultati poznali bodisi na občinskih proračunih bodisi na položnicah rednih plačnikov storitev.

Ivan Žagar, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je v svojem mnenju za Večer zapisal, da daje enkraten ukrep odpisa dolgov popolnoma napačen signal v javnosti, »saj po nekaterih odzivih, ki že prihajajo s terena, nekateri že razmišljajo na način, da plačevanje komunalnih storitev, stroškov v vrtcih, šolah in še kje ni potrebno, saj bodo tako in tako odpisani. Posledično to pomeni še večjo finančno nedisciplino, ki smo ji že tako priča, in lahko dodatno negativno vpliva na poslovanje javnih podjetij in zavodov.« Žagarjeve misli potrjuje Marko Cvikl, direktor Vodovoda - Kanalizacije Celje, ki je pred dnevi za Delo dejal, da so »dodatni odpisi (poleg tistih, ki jih že redno opravljajo, op. a.) tudi negativno sporočilo tistim občanom, ki račune plačujejo in za to celo najamejo posojilo.«

Zagovorniki ukrepa odgovarjajo, da gre za neizterljive dolgove, ki so že zdavnaj zapadli in jih ljudje tako in tako ne bi mogli plačati.

Pri davkih – kdor prvi pride

Med tistimi, ki bodo dajali odpustke za neplačane davčne obveznosti, je tudi Finančna uprava RS (Furs), ki je tudi edina od vseh sodelujočih pri projektu, ki je postavila mejo, koliko je pripravljena »pozabiti« – do 50 evrov na posameznika in skupaj milijon evrov. Furs je tudi določil, da bodo delali po načelu »prvi pride, prvi melje« – torej, da bodo odpis odobravali po vrstnem redu prejema vlog. Ko bodo te dosegle milijon, pa nič več. Marsikdo meni, da bi bilo precej pravičneje, če bi skupno vsoto razdelili med vse prosilce, kakor da nekomu, denimo, spregledajo globo za prometni prekršek, ki ga je vsekakor sam zagrešil, zato ker je med prvimi vdal vlogo, tisti, ki so v zaostanku z dohodninami, pa tako tudi ostanejo.

Če imaš lastnino in kredit

Za odpis dolga bodo lahko zaprosili vsi, ki so bili kadarkoli med 1. januarjem in 30. junijem letos prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka, prvega in drugega razreda otroškega dodatka ter tisti prejemniki v tretjem razredu otroškega dodatka, ki so hkrati upravičeni še do dodatka za veliko družino ali za nego otroka.

Poznavalci razmer opozarjajo, da sta spregledani še najmanj dve skupini, ki jima tudi sicer nova socialna zakonodaja ni naklonjena. Ni malo lastnikov zemljišč ali nepremičnin, ki imajo po Gursu premoženje, v resnici pa svoje hiše bodisi ne morejo prodati, ker so, denimo, le eden od več solastnikov, bodisi zemlje v nekem odročnem kraju nihče noče kupiti, sami pa je niso več sposobni obdelovati. Zaradi preseganja vseh cenzusov niso upravičeni do pomoči in dodatkov, v resnici pa nimajo za preživetje. Druga skupina v nemilosti so zaposleni z zelo nizkimi dohodki, ki so v boljših časih najeli stanovanjske kredite, da so si zagotovili streho nad glavo. Marsikatera od teh družin ima po plačilu obroka za posojilo manj razpoložljivega dohodka kot prejemniki socialne pomoči (država jim, denimo, zagotavlja tudi osnovno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so opravičeni plačila RTV-prispevka in lahko zaprosijo za subvencijo najemnine), a se jim to nikjer ne upošteva.

Na MDDSZ priznavajo, da »sive cone« žal vedno so, a da so se s pravili trudili, da bi bile te čim manjše. »Skupino smo izbrali, ker so oni po naših kriterijih tisti, ki najbolj potrebujejo dodatno pomoč in res nimajo s čim plačati,« odgovarjajo na MDDSZ.