Odvzem nezakonitega premoženja: resno ali reklama?

Ljubljana – Predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki so ga v zakonodajni postopek predložili poslanci Zaresa, LDS, SD, Desusa in skupina nepovezanih poslancev, bo danes ob glasovanju zagotovo dobil podporo za nadaljnjo obravnavo.

Državni zbor je včeraj opravil splošno razpravo in vse poslanske skupine, razen SNS, so predlogu napovedale podporo, čeprav je v nadaljnjem postopku pričakovati vložitev številnih zakonskih dopolnil.

Gre za zakon, o katerem so kot eni izmed prvih različic poslanci razpravljali že pred dobrim letom dni, vendar takrat ni kazalo, da ta uživa zadostno strokovno in politično podporo, čeprav gre za zakon, ki se v boju proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu uvršča na najvišje mesto prednostnih nalog.

Toda ker je predlog zakona prišel na dnevni red državnega zbora šele zdaj – torej morebiti tik pred predčasnimi volitvami –, ga največja opozicijska stranka SDS bolj ali manj prepoznava kot predvolilno propagandno gradivo, ki pa mu je ob prvi obravnavi kljub pomislekom izrekla podporo.

Gre za predlog zakona, ki ureja možnost začasne zaplembe in odvzema domnevno nezakonito pridobljenega premoženja v pravdnem postopku še v času, ko je proti domnevnemu storilcu kaznivega dejanja v predkazenskem ali kazenskem postopku izkazan šele sum, da je storil določeno kaznivo dejanje.

Tako naj bi dosegli, da bi bili postopki odvzema nezakonito pridobljenega premoženja precej učinkovitejši kot doslej, saj nihče ne oporeka legitimnemu cilju zakona. Ta pa je, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil nezakonito.

Po včerajšnji razpravi sodeč, bo ena izmed ključnih dilem, ali zadostuje, da zakon daje podlago za finančno preiskovanje nezakonito pridobljenega premoženja zgolj v tistih primerih, ki so se zgodila pred petimi leti. Tako v SDS kot v SLS so namreč prepričani, da bi morali imeti pristojni državni organi, pri čemer bo imel ključno vlogo državni tožilec, pravico preiskovati vsa dejanja od lastninjenja naprej, torej od leta 1990 dalje.

Pravosodni minister Aleš Zalar je pojasnil, da obdobje petih let zajema zgolj čas, ko je nekdo razpolagal z domnevno nezakonitim premoženjem, kar pomeni, da ga je lahko pridobil tudi pred dvajsetimi leti. Torej ne gre za abolicijo kraje državnega premoženja.

Za učinkovit odvzem nezakonitega premoženja

Urad za preprečevanje pranja denarja, ta predstavlja poleg davčne in carinske uprave enega ključnih državnih organov za učinkovito izvajanje zasega in odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, »podpira vse poskuse zakonodajnih sprememb, ki stremijo k izboljšanju pravne varnosti vseh državljanov in gospodarskih subjektov v Sloveniji«. Tudi zato se strinja s predlogom zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, o katerem so poslanci včeraj opravili splošno razpravo.

S predlogom zakona se strinjajo, ker ureja začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, predvsem pa bo urejen postopek, ki bo do začasnega zavarovanja oziroma odvzema premoženja nezakonitega izvora privedel.

»Glede na v predlogu zakona postavljene roke, ki jih morajo državni organi upoštevati pri izvajanju določenih dejanj, sklepamo, da bodo tovrstni postopki še posebno hitri. Poleg tega pa se bo okrepilo sodelovanje med različnimi državnimi organi, ki bodo pod vodstvom pristojnega tožilca sodelovali pri finančni preiskavi. Dejanska učinkovitost in dodana vrednost predlaganega zakona se bo pokazala šele skozi njegovo uporabo, predvsem pa bodo njegovi učinki relativno lahko merljivi, saj se bodo kazali v finančnih sredstvih, ki bodo zasežena oziroma odvzeta,« so predloženi zakon ocenili v uradu za preprečevanje pranja denarja.

Več kot 3600 rubežev

Na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) so nam pojasnili, da po sedanji zakonodaji nimajo pristojnosti presojati o nezakonito pridobljenem premoženju. Izvor premoženja sicer lahko ugotavljajo, a jih pri tem zanima le ustrezno plačilo davka. Če se izkaže, da ta ni bil plačan, zavezanca najprej čaka opomin, če zneska še vedno ne poravna, pa sledi davčna izvršba.

Leta 2010 je bilo tako 2934 rubežev premičnega premoženja (avtomobili, obleke, vrednostni papirji ...) v skupni ocenjeni vrednosti 33 milijonov evrov. Pri 669 dolžnikih pa so bili izvršeni rubeži nepremičnin v skupnem znesku skoraj 60 milijonov evrov.

Sveženj zakonov

Poslanci državnega zbora so včeraj opravili tudi splošno razpravo o predlogih spremenjenega kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, ki s ta teden sprejetim zakonom o državnem tožilstvu predstavljajo zakonodajni sveženj, ki naj bi prispeval k učinkovitejšemu boju proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu. Spremenjen kazenski zakonik predvsem z nekaterimi novimi opredelitvami kaznivih dejanj proti gospodarstvu, spremenjen zakon o kazenskem postopku pa z rešitvami, ki govorijo o pristojnostih državnega tožilstva pri zasegu nezakonitega premoženja v tem postopku.